Tradicionalni zajtrk: Jabolko, po možnosti na prazen želodec, da podvoji občutek lakote

Prešerna se spomnim po kupici vina, Cankarja po skodelici kave, nobenega po mleku. Me zanima, ali sta velikana slovenske književnosti poznala tradicionalni slovenski zajtrk. Iz njunih življenjepisov, ki smo ju morali zdrdrati na pamet, se spomnim, da se jima v otroštvu nista cedila med in mleko; črni kruh pa je bil na Francetovem jedilniku, saj je odraščal, jedel in spal v tisti grozno sajasti "črni kuhni" v gorenjski Vrbi. Maslo za Ivančkov zajtrk? Morda, a prej izjema kot pravilo. Najbolj zavezano tradiciji se tako izpiše jabolko, po možnosti na prazen želodec, da podvoji občutek lakote.
Ker se v šolah in vrtcih učimo preteklosti, ki nam bo pomagala v prihodnosti, so otroci danes vnovič spoznavali razsežnosti in dobrobiti slovenskega zajtrka. Kdor je za šolski zajtrk pojedel vse (črni kruh, namazan z maslom in medom, povrh pa še mleko in jabolko), je bil sit do kosila in še čez. Kdor pa si je po zajtrku nekritično privoščil še kompletno malico, je moral na stranišče - kakat ali bruhat ali pa oboje. Za malico so na naši šoli imeli mlečno štručko, banano, jabolčni sok (2 dl v tetrapaku) - imenujmo jo svetovna moderna malica, saj jo lahko skupaj zložijo tudi v argentinski in indijski kuhinji.