Tudi mačke pozimi zebe

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
03.02.2019 05:32

Muce potrebujejo predvsem toplo, suho in dobro izolirano zavetišče, v katerem bodo v najhujšem mrazu, ter hrano in vodo. Aleksander Malov je v Mariboru eden tistih, ki pomagajo brezdomnim živalim.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dvakrat dnevno prinese mačkam hrano in vodo.
Bojan Tomažič

V Mariboru je vsaj sedemdeset lokacij, kjer so si zavetišče našle brezdomne mačke. To so večinoma kolonije do tridesetih mačk v zapuščenih stavbah, najpogosteje so skupnost oblikovale same in v njih prevladujejo samice. Zato, da preživijo in se ubranijo pred svojimi sovražniki, med katerimi so tudi ljudje. V Melju je eni takšni skupnosti v vsakdanjo pomoč Aleksander Malov. "Pozimi imajo tu mir, ki ga imajo rade," je rekel ob našem obisku. Tistih, ki si poleti naredijo tam zabavo na prostem, ni. "Vendar oster mraz mačkam škodi. Ko je minus, morajo imeti zavetje, v katerem ohranijo potrebno temperaturo. Brez hranjenja takrat, ko je zmrzal, ne bi preživele."

Niso nikogaršnje, ampak naše

Nikogaršnje jim eni tudi rečejo. In divje. A Malov spomni, da so jih ljudje odvrgli in prepustili samim sebi, da životarijo in se razmnožujejo. "Če smo dosledni, nobena od pogostih oznak ni pravilna, ker so te mačke naša skupna last in odgovornost. So namreč produkt človeškega ravnanja z živalmi."

Aleksander Malov: "Če ne bomo zdaj poskrbeli za zapuščene mačke, bo problem še večji."
Bojan Tomažič
Ko je zelo mrzlo, je rešitev topel kot.
Sao Bizjakš

Mačja zvestoba do groba

Malov je delo, ki ga opravlja prostovoljno in brezplačno, nasledil od gospe, ki je prej to počela, a ni več zmogla. "Prosila me je, da sem šel nekajkrat tja, in leta so hitro tekla," se nasmehne. Pravi, da prej nikoli ni bil kakšen velik ljubitelj mačk. "Rad sem sicer imel živali, v rani mladosti sem celo razmišljal, da bi bil veterinar, vendar me je poklicna pot odpeljala drugam."
Odkar prihaja dvakrat dnevno na točko, kjer so za mačke dva prostora z ležišči, odprti prostor, je drugače. Mačke se zelo navežejo na človeka, to je tista prava zvestoba do groba, tega pri ljudeh skorajda ni več. Hvaležne so, da jih braniš. Tudi tiste, ki v rani mladosti, ko se oblikujejo, z ljudmi niso imele dobrih izkušenj, postanejo zaupljive." Predvsem pa pridejo vsak dan ob istem času na zajtrk in kosilo.

Zaradi slabih izkušenj so nezaupljive do neznancev.
Bojan Tomažič
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta