Damijana Žišt
Po podatkih Interpola sta med organiziranimi oblikami kriminala ponarejanje in kraja umetnin takoj za trgovino z orožjem in mamili. Ocenjujejo, da je na svetu od 30 do 60 odstotkov umetniških del ponarejenih. V muzejih in javno dostopnih zbirkah naj bi bilo najmanj 30 odstotkov ponarejenih slik in se zanje ne ve, na črnem trgu in v zasebnih zbirkah pa naj bi bilo ponaredkov še vsaj enkrat toliko. Ponaredki dosegajo izjemno visoke, tudi milijonske vrednosti.
Da je ponarejanje umetniških del prisotno tudi na slovenskem trgu, je med poznavalci tržišča, galeristi, dražitelji in sodnimi cenilci znano dejstvo. Ker pa tovrstna odkritja redko dobijo ustrezen sodni epilog, je predhodna previdnost zbirateljev priporočena. Preden kupimo sliko prek interneta oziroma kupcu izročimo denar, moramo biti zelo previdni in preveriti določene stvari poleg policistov, opozarjajo tudi slovenski restavratorji.
Hrvaški vladi ponudili ponarejeno sliko
Iz zagrebškega muzeja so v Ljubljano prinesli 38 ponarejenih slik hrvaških slikarjev in dve skulpturi hrvaških kiparjev. Razstavo je zagrebška policijska akademija prvič pokazala leta 2016 na hrvaškem notranjem ministrstvu v Zagrebu, nato še v devetih hrvaških mestih. Zunaj Hrvaške so v Ljubljani razstavljali prvič, je v Ljubljani povedala vodja muzeja Helena Biočić. V Zagrebu sicer hranijo večinoma ponaredke znanih hrvaških slikarjev, teh je več kot sedemdeset, med njimi Eda Murtića in Ljuba Ivančića. Imajo pa tudi nekaj ponaredkov svetovnih slikarjev, na primer Salvadorja Dalija, Picassa in Renoirja.
Za osem milijard ukradenih umetnin
Iz strokovnega članka Saše Kuhar z naslovom Problematika kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji med drugim izvemo, da je trenutno najpogostejša in najbolj razširjena oblika zbiranja finančnih sredstev terorističnih organizacij trgovina z umetninami. Razlog, zakaj se je s tovrstno kriminaliteto pričel financirati terorizem, so veliki zaslužki, nizka stopnja raziskanosti in zmanjšanje finančnih prilivov držav podpornic. Na črnem trgu umetnin se opere veliko denarja, kar je povsem razumljivo, saj se cene nekaterih umetnin dvigajo v nebo. Veliko slikarskih del je ocenjenih na več milijonov evrov. Da bi si človek lahko ustvaril realno sliko, kako veliko denarja kroži na trgu umetnin, je že dovolj hiter pogled na zneske, ki so bili v zadnjih letih odšteti za nakup posameznih umetnin, piše Kuharjeva. Najdražje prodana slika do sedaj je Cezannova slika, 189 milijonov evrov je zanjo plačal lastnika muzeja v Katarju. Najdražje prodani kip je bil Moški, ki hodi (avtor Alberto Giacometti, 1961), podan je bil za okoli 81 milijonov evrov. Kitajska vaza iz 18. stoletja je dosegla skoraj 66 milijonov evrov. Tudi da Vincijeva Mona Liza v Louvru je primer, kako vrtoglavo so ocenjena nekatera dela, saj je s 713 milijoni evrov najdražje zavarovana slika na svetu. Vsota ukradenih umetnin po svetu se je v preteklih letih podvojila; po podatkih FBI-ja in drugih mednarodnih služb znaša celo okoli osem milijard dolarjev.
Pranje denarja preko slik
Pri trgovanju z umetninami gre lahko za več kaznivih dejanj, kot so tatvine, ponarejanje, vandalizem in drugo, zato je zelo pomembno odkrivanje storilcev kaznivih dejanj in sodelovanje policij povsod po svetu. Slovenska in hrvaška policija že leta zelo dobro sodelujeta na vseh področjih. Pri omenjeni nelegalni dejavnosti gre lahko za več vidikov, je dejal Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede. Ob tem je spomnil, da je leta 2006 iz slovenskega parlamenta izginila slika impresionista Ivana Groharja z naslovom Kozolec in leta 2011 iz Loškega muzeja v Škofji Loki tri Groharjeva oljna dela v skupni vrednosti več kot 200 tisoč evrov. Dve od ukradenih slik sta bili v zasebni lasti, ena v lasti muzeja.
Pomembna je tudi zadnja stran slike
V Sloveniji več ponarejenih slik kot kipov
Slovenska policija v zvezi s ponarejenimi ali ukradenimi umetninami obravnava več kaznivih dejanj, je razložil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete. Omenjena kazniva dejanja se obravnavajo v sklopu premoženjskih kaznivih dejanj, kamor spadajo tatvine umetnin, ponarejanja, goljufije, poškodovanja ali uničenja umetnin, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, zatajitev in prikrivanje. Vsa našteta kazniva dejanja so lahko storjena tudi v okviru organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarja s tatvinami ali ponarejanjem.
