Saša Britovšek
Tudi slovenska kulturna dediščina, skupaj z naravno dediščino, predstavlja delček svetovne dediščine človeštva. Spomin sveta je Unescov seznam pisne kulturne dediščine. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana slavnostno podelili listine za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta Unesco. Prvi izbor predlogov pisne dediščine sestavlja deset "zakladov", ki imajo svojo prepoznavno nacionalno pomembnost. Slovenski nacionalni odbor, ki listine podeljuje, sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji.
"Pod okriljem Unesca delujejo v večini evropskih držav in tudi na svetovni ravni Nacionalni odbori za Spomin sveta. Nacionalno listo za Spomin sveta so v Sloveniji pričeli oblikovati v Arhivu RS že pred leti, a do uradne razglasitve takrat ni prišlo. V letu 2020 pa je bil prvič v Sloveniji imenovan Nacionalni odbor, ki je v preteklih dveh letih pod vodstvom predstavnice iz Arhiva RS, magistre Natalije Glažar, oblikoval kriterije za izbor na Nacionalno listo skladno z mednarodnimi usmeritvami ter v letu 2021 tudi prvič objavil razpis za vpis nacionalno vrednega gradiva na tovrsten Unesco seznam oziroma listo."
Nam je Spomin sveta predstavila Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela NUK. Razpis je bil izjemno uspešen in prvotnemu seznamu, ki ga je pripravil Arhiv RS pred leti, so lahko dodali kandidature iz najrazličnejših slovenskih dediščinskih ustanov s 60 vlogami ter oblikovali skupno nominacijsko listo z 80 predlogi. Pojasnila je tudi, da merila izbora temeljijo na svetovno sprejetih merilih za vpis v mednarodni register Spomin sveta, vendar pa specifično definirajo predvsem nacionalno vrednost, kar dosoja kulturni pomen izbrane dediščine. Za vpis med svetovno izbrane se lahko potegujejo originalni oziroma celoviti avtentični dokumenti ali zbirke dokumentov, ki imajo nacionalno vrednost kot celote.
Deset izbrancev
Prvih deset izbrancev, ki so dobili svoje dragoceno mesto v nacionalnem registru, odpira serija listin grofov Celjskih, najpomembnejša srednjeveška rodbina z izvorom na prostoru današnje Slovenije. Gre za 738 originalnih listin iz obdobja 1262-1456 in predstavlja največjo sklenjeno skupino celjskih listin.
Tukaj je tudi korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz druge polovice 16. stoletja. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je s slovensko knjigo in stanovsko šolo ustvarilo temelje za razvoj kulturnih institucij ter bistveno prispevalo k razvoju nacionalne identitete.
Zgodovinski arhiv mesta Ptuj je na listo Spomin sveta kandidiral s ptujskim mestnim statutom iz leta 1513. Sestavljen je bil po navodilih nadškofa Lenarta Hodiškega, ko so se iz mesta umaknili Habsburžani.
Na seznamu je tudi eden najpomembnejših slovenskih srednjeveških tekstov - Stiški rokopis, nastal okoli leta 1428.
Narodna in univerzitetna knjižnica in Narodni muzej Slovenije hranita edinstvene listine in rokopise, povezane z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Zbirka Prešerniana obsega 22 dokumentov, med drugim tudi več šolskih spričeval in univerzitetno diplomo, pismo staršem, pisma Mihi Kastelicu ter Matiji Čopu ter mrliški list.
V Spomin sveta se je uvrstila tudi knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu, saj sodi med najstarejše knjižnice na Slovenskem in se še vedno nahaja na primarni lokaciji. Prve knjige so frančiškani v knjižnico prinesli leta 1469, ko so pred Turki pribežali v Novo mesto.
Iz leta 1584 je Biblija Jurija Dalmatina, najpomembnejše delo slovenske protestantske književnosti in sploh slovenske pisane besede z začetka novega veka ter edinstveno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Ohranjenih je 78 izvirnih izvodov, od tega 36 doma in 42 v tujini.
Piranski kodeks De summa totius orbis je delo kartografa Pietra Coppa, beneškega Izolčana, ki velja za enega najpomembnejših korografov in kartografov. Nastanek kodeksa datira v leta 1524-1526 in je najdragocenejši kartografski dokument, hranjen na ozemlju Slovenije.
Prirodoslovni muzej Slovenije hrani Herbarijsko knjigo Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696, kar je najstarejši herbarij na Slovenskem in razkriva razvoj tehnike sušenja rastlin med papirjem pod obtežitvijo.
Na seznamu je dobil mesto Taboriščni tarok, ki ga je maja 1945 ustvaril arhitekt in slikar Boris Kobe v koncentracijskem taborišču Allach. Karte so eno redkih likovnih del, ki so nastale na podlagi pretresljive osebne in kolektivne izkušnje poniževanja in trpljenja v najtežjih pogojih koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne.
