Ustavila ga je samo Ženska z modrimi očmi

Ne le skupina Rožnati panter (Pink Panter), po vsem svetu znana zaradi ropov in tatvin v svetovno znanih draguljarnah, iz krajev nekdanje Jugoslavije prihaja tudi eden najbolj znanih tatov umetniških slik svetovno znanih umetnikov. Zaradi spretnega plezanja po oknih, fasadah in strehah pariških zgradb so ga francoski mediji poimenovali Spiderman.
Vjeran Tomić, človek pajek, je zdaj star 50 let, rojen je bil v Parizu, od koder so ga še kot otroka zavoljo materine bolezni odpeljali k dedku in babici v Mostar. Tam je otroštvo preživljal do svojega desetega leta, novinarju New Yorkerja, s katerim si je dopisoval med prestajanjem kazni, je zaupal, da je že fantič počel neumnosti - skakal je v mrzlo Neretvo, plezal po skalah in v Mostarju tudi prvič kradel. Vlomil je v tamkajšnjo knjižnico in ukradel dve knjigi. Z enajstimi leti so ga odpeljali nazaj v Pariz, kar je dojel kot kazen, saj si je želel ostati pri dedku in babici. "Če me ne bi bili iztrgali iz okolja, v katerem sem živel do desetega leta, bi gotovo živel drugače," zatrjuje. Kot otrok je tudi sanjal, da bi postal slikar, a se njegov oče s tem ni strinjal, saj je menil, da je slikanje lahko zgolj hobi, ne pa nekaj, kar bi lahko bilo poklic.

Mala šola na pariških strehah

Kot najstnik se je Vjeran v Parizu družil s sebi podobnimi pobalini, skakali so po strehah hiš in plezali po njih. To mu je kasneje očitno zelo koristilo, saj je spretnosti, ki se jih je naučil kot otrok in mladostnik, kasneje s pridom uporabljal, ko je na razne načine vlamljal v stanovanja bogatih Parižanov. Sprva je kradel predvsem nakit, saj ga je zlahka prodal, se je pa z leti zapletel tudi v tatvine z elementi nasilja in v nekaj manjših ropov, imel je opravka s preprodajo drog, nekomu je grozil s smrtjo, obsojen je bil tudi zaradi nedovoljene posesti orožja.

Ukrasti je lažje kot prodati

Najprej se je v muzej odpravil kot obiskovalec. Navdušila so ga razstavljena dela. Kot je kasneje pripovedoval eden njegovih prijateljev, so Tomića slike čustveno privlačile, "kot da je bilo med njim in posameznimi deli čutiti nekakšne vibracije," je razpredal ta prijatelj. Tomić pa je dejal, da se je rad dotikal umetnin, da je v njih začutil preteklost in vse tisto, kar se je skozi leta dogajalo z njimi. Šest dni je obiskoval muzej. In kmalu ugotovil, da nekateri detektorji gibanja ne delujejo.

Kamere so posnele moškega v oknu

Kot je povedal kasneje, je za trenutek obstal tudi pred Modiglianijevo sliko Ženska z modrimi očmi, a ko jo je nameraval sneti z zidu, ga je spreletel srh. "Kot da sem slišal sliko govoriti, da bom obžaloval do konca življenja, če jo odnesem s seboj," se je spominjal. Pet ukradenih del je zvil, zapustil muzej in se odpeljal s svojim renaultom, parkiranim v bližini. Zjutraj, ko so ob odprtju muzeja spoznali, da je ponoči po njem hodil nepovabljen obiskovalec (kamere so sicer posnele moškega, kako je vlomil skozi okno in se gibal po muzeju), je Tomić sladko spal.
Slike je za 40 tisoč evrov, spravljenih v škatlo za čevlje, izročil Corvezu. Ta je besnel, ker je Tomić poleg naročene slike ukradel še štiri druge. Ker so ne le francoski, pač pa tudi številni svetovni mediji pisali o kraji znanih del iz Muzeja moderne umetnosti, je imel Corvez seveda težave s plasiranjem ukradenih umetnin, saj nihče ni želel imeti opravka s tako vročo robo. Kmalu je Tomić zaslutil, da mu je policija za petami, saj je imel iz prejšnjih kaznivih dejanj slabe izkušnje - vselej, ko ga je policija prijela, se je izkazalo, da ga je nekdo izdal. Njegova slutnja se je nekaj mesecev kasneje izkazala za upravičeno. Policiji je nekdo prišepnil njegovo ime, s prisluškovanjem so se namigi potrdili, a policija ni takoj ukrepala.

Nihče ne verjame, da so slike uničene

V preiskavi Tomić ni navedel imen svojih sodelavcev pri poskusih prodaje ukradenih slik, kljub temu pa je imela policija dovolj dokazov, da je Corveza in Birna spravila pred sodišče tudi brez Tomićevih navedb. Sojenje se je začelo januarja 2017, torej skoraj šest let po aretaciji Tomića. Ukradenih slik niso nikdar našli, na sodišču pa je Birn povedal, da jih je v paniki uničil. Vendar tega nihče ne verjame. Nasprotno, večina je prepričana, da prav Tomić ve, kje so slike in da jih bo poskušal unovčiti, ko pride iz zapora. Obsojen je bil na osem let zapora, Corvez na sedem in Birn na šest. Tomić prestaja kazen v zaporu v Parizu, čas si krajša z risanjem ilustracij. Navezal je stik z neko oblikovalko, ki mu redno piše in ga občasno tudi obišče, nadeja se, da bi po prestani kazni lahko delal v njenem studiu. Opiola, kot je ženski ime, je medijem povedala, da Tomić za svojo kriminalno kariero še vedno krivi starše, ker so ga odpeljali iz Bosne, a sama da tega ne verjame. Prej velja, da se je za svojo vlomilsko pot odločil po svojem prvem obisku muzeja L'Orangerie, kjer so ga navdušila razstavljena dela impresionistov. "Ko vidi neko sliko, jo želi imeti. Njegova želja po posedovanju je zunaj njegove kontrole, to je močnejše od njega. Ni sposoben slike le opazovati, mora jo imeti," je opravičevala njegova dejanja.