Bakterije v ustih tako kot tiste v črevesju igrajo pomembno vlogo pri našem zdravju. Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih povzročajo spremembe ustnega mikrobioma, so zobna gniloba in bolezni dlesni. Vse več je dokazov, da je ustni mikrobiom povezan tudi s številnimi drugimi resnimi zdravstvenimi stanji drugod po telesu.
Ker se dihalne poti začnejo v ustih in končajo v pljučih, morda ni presenetljivo, da lahko tudi mikrobiom, če se pretirano razraste, pristane v pljučih. Posledica tega so okužbe, denimo pljučnica, ki se pri starejših pogosto konča s smrtjo. Pljučnica je velikokrat povezana s slabo ustno higieno, zaradi katere se v ustih prekomerno razrastejo ustne bakterije, kot sta Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae. Raziskave so celo pokazale, da je mogoče z doslednim vzdrževanjem ustne higiene in profesionalnim čiščenjem zob v domovih za starostnike število primerov pljučnice zmanjšati za tretjino. Pomembno je tudi redno čiščenje zobnih protez in ustnih ščitnikov.
Pljučnica je velikokrat povezana s slabo ustno higieno.
Ena najpogostejših bolezni ustnega mikrobioma je kronična bolezen dlesni. Gre za močan vnetni odziv, ki uničuje kost in tkiva, ki obdajajo in podpirajo zobe, zaradi česar ti sčasoma izpadejo. Bolezen je posledica prekomernega razraščanja bakterij, ki se zaradi slabe ustne higiene zadržujejo v špranjah med dlesnima in zobmi. Raziskovalce že leta bega močna povezava med boleznijo dlesni in srčno-žilnimi boleznimi, ki utegnejo biti posledica skupnih dejavnikov tveganja. Bolezni dlesni in srca so na primer pogostejše pri kadilcih. Nekateri znanstveniki domnevajo, da pri ljudeh z boleznimi dlesni bakterije potujejo do srca in tam povzročijo okužbo. Prepričljivih dokazov glede te povezave še ni.
Bolezni dlesni izzovejo tudi močan vnetni imunski odziv. Z vnetjem se telo bori proti okužbam. Sproži namreč proizvodnjo imunskih celic in kemične signale, ki se borijo proti okužbi. Toda vnetje, ki je premočno in traja predolgo, je lahko škodljivo. Nekateri raziskovalci menijo, da lahko vnetje, ki je posledica bolezni dlesni, poškoduje srčno-žilni sistem.
Znano je, da bakterije iz ustne votline potujejo skozi želodec v črevesje. Naši ustni mikrobi se večinoma niso sposobni ustrezno prilagoditi novemu okolju, zato običajno odmrejo. Leta 2014 sta dve študiji pokazali, da je bilo črevesje bolnikov z rakom na črevesju močno kolonizirano z bakterijami iz rodu Fusobacterium, ki jih običajno najdemo v zobnih oblogah. Obe študiji sta tudi pokazali, da bakterije Fusobacterium privlačijo rakave celice. Površina rakavih celic je namreč taka, da se te bakterije zlahka vežejo nanje in prodrejo v tumor. Več študij je potrdilo, da lahko bakterije iz rodu Fusobacterium kolonizirajo tumorje po celotnem prebavnem traktu.
Raziskave so še nakazale, da se bolniki z rakom debelega črevesa, katerih črevesje je močno kolonizirano z bakterijami iz rodu Fusobacteriumom, slabše odzivajo na kemoterapijo in imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo v primerjavi s tistimi, katerih črevesje ni kolonizirano s temi bakterijami. To je morda mogoče pripisati dejstvu, da so tumorji, okuženi z bakterijami iz rodu Fusobacterium, bolj agresivni od tistih, ki niso, zaradi česar obstaja večja verjetnost, da se bodo razširili. Znanstveniki to povezavo za zdaj še preučujejo, preverjajo pa tudi možnost, ali bi se lahko ljudje s povečanim tveganjem za razvoj raka na črevesju cepili proti tej ustni bakteriji.
Slabo ustno zdravje znanstveniki povezujejo tudi z Alzheimerjevo boleznijo. Kronična bolezen dlesni naj bi bila eden od vzrokov za hitrejše upadanje kognitivnih sposobnosti pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo. Toda ker so tako bolezni dlesni kot Alzheimerjeva bolezen povezani s staranjem, je težko ugotoviti, ali tudi med njima obstaja jasna vzročno-posledična povezava.
Posledice slabega ustnega zdravja se zdijo res hude, toda dobra novica je, da lahko svoj ustni mikrobiom nadzorujemo in preprečimo z njim povezane bolezni. Ključna je dobra ustna higiena. Ta vključuje ščetkanje zob dvakrat na dan in redno uporabo zobne nitke, s čimer preprečujemo nastajanje zobnih oblog, kariesa in bolezni dlesni. Če ste kadilec, lahko z opustitvijo kajenja precej zmanjšate tveganje za nastanek bolezni dlesni. Prav tako je priporočljivo, da vsakih šest mesecev obiščete svojega zobozdravnika ali higienika, ki vam bosta strokovno očistila zobe in svetovala glede vzdrževanja ustne higiene. Z vsem tem si ne boste le polepšali nasmeha, ampak morda tudi podaljšali življenje.
Gary Moran, izredni profesor dentalne medicine, Kolidž Trinity v Dublinu
