V Gibraltarju je kokaina in hašiša na tone

Glede na to, da iz Južne Amerike v Evropo po ocenah Europola prispe okoli 500 ton kokaina (in še velike količine drugih drog, predvsem amfetamina) in da pri distribuciji sodeluje okoli tisoč članov kriminalnih združb - predvsem Srbov, Albancev, Hrvatov, Črnogorcev, Bosancev in Romunov, pa tudi Slovencev -, ni nič čudnega, da se je vnela prava vojna za prevzem posla med balkanskimi združbami in južnoameriškimi podaljški kartelov, ki skrbijo za pridelavo droge. Preiskovalci trgovine z drogo ocenjujejo, da se cena kilograma droge od tistega, ki jo prideluje, pa do končnega kupca na veliko poveča za 17-krat, kar je dovolj velik razlog za nenehne vojne med distributerji. Kriminalne združbe obračunavajo med seboj tako v Južni Ameriki kot v Evropi na različnih ravneh - manjše med seboj ali več združenih klanov zoper drugo združbo. V nekaterih državah južnoameriške celine mrtve zaradi obračunov med narko karteli štejejo v tisočih v enem samem letu.

Kolumbijci v Črni gori

A vojna se je prenesla tudi na evropska tla. Doslej so v Evropi med seboj obračunavale tukajšnje združbe, vpletene v distribucijo droge, zdaj pa so se v obračune začeli vmešavati južnoameriški karteli. Nedavno so namreč v Črni gori prijeli štiri Kolumbijce, ki so nameravali umoriti pripadnika enega od črnogorskih klanov. Vojna poteka tudi v Španiji, na jugu države, in spet so vpleteni Balkanci, kaže, da pripadniki kavaškega in škaljarskega klana, dveh močnih črnogorskih združb, med katerima divja morilska vojna že od leta 2015 in v kateri so doslej našteli vsaj 50 mrtvih (o teh brutalnih vojnah smo že pisali). Tako pravzaprav potekata dve različni bitki za prevlado - med posameznimi klani na evropskih tleh s soudeležbo južnoameriških morilcev in med balkanskimi združbami, ki združene skušajo povsem prevzeti distribucijo droge južnoameriškim konkurentom.

Umorjena Srba v Braziliji in Kolumbiji

O tem naj bi preiskovalci sklepali zaradi letošnjih umorov, enega v Braziliji in drugega v španski Marbelli. Maja so v Braziliji blizu Modrega jezera v kamnolomu našli truplo Srba, 39-letnega Marijana Jocića iz Zaječarja. Ni bilo dvoma, da je bil umorjen s strelnim orožjem. V minulih letih je šestkrat obiskal Brazilijo; glede na njegovo preteklost policija domneva, da je žrtev obračuna med mamilarskimi združbami. Povezujejo ga namreč z ljudmi, ki skrbijo za transport droge iz južnoameriških pristanišč v Evropo.
Še prej, v aprilu, so v Kolumbiji umorili 45-letnega Srba Dejana Stanimirovića, prav tako vpletenega v številne posle z drogo. Izkazalo se je, da je s še dvema rojakoma lanskega decembra s 300 tisoč evri gotovine prispel v Kolumbijo, da bi kupil večjo količino droge, omenjena vsota naj bi bila predujem. Rojaka sta se po nekaj tednih vrnila v Evropo, so ugotovili preiskovalci, Stanimirović pa je zaradi pandemije ostal v Kolumbiji in nadaljeval pogovore za še eno pošiljko. Bival je pri enem od vodij narko združbe, v njegovi hiši so ga tudi ustrelili. Kdo in zakaj, policija ni odkrila, ni pa seveda nikakršnega dvoma, da je Stanimirović, znan kot pripadnik enega od močnih balkanskih klanov z imenom Kekova združba, umrl zaradi povezave s preprodajo drog.

Črnogorca ustrelijo v Španiji

Tretji umor je vključil preiskovalce v Španiji. V začetku junija je namreč takrat še neznanec na prehodu za pešce v Marbelli ustrelil Miloša Peruničića, 41-letnega Črnogorca z zajetno kriminalno zgodovino. V Španijo je sicer pod lažnim imenom prišel že leta 2013, a že leto kasneje so ga prijeli z 31 kilogrami kokaina. Obsojen je bil na šest let zapora, prestajal ga je v Algecirasu. Na prostost so ga izpustili konec leta 2019 in začel se je postopek za njegov izgon iz države, čemur pa je oporekal in skušal odpraviti ta ukrep. V Španiji naj bi nameraval tudi odplačati nekaj svojih dolgov.
Ta umor je španska policija sprva pripisala vojni med balkanskimi in kolumbijskimi združbami. Balkanci so namreč tesni sodelavci nekaterih južnoameriških kartelov, predvsem zaradi svojih zvez po evropskih državah, kar jim omogoča distribucijo droge, poleg tega slovijo Srbi in Črnogorci kot izjemno zanesljivi in iznajdljivi organizatorji oziroma sodelavci. Imajo odlične zveze s posadkami tovornih ladij, na katerih je veliko zaposlenih iz Srbije, Hrvaške in Romunije, nadzorujejo pomembna pristanišča v različnih državah in tako zagotavljajo izjemno učinkovito in zanesljivo mrežo za preprodajo droge.

V Gibraltarskem zalivu

Glede na to, da nekaj španskih pristanišč velja za pomembne točke za pretovarjanje kokaina in amfetaminov, ki prispejo iz Južne Amerike, boj za prevlado seveda ni nič nenavadnega. Za najpomembnejše pristanišče, kamor droga iz Južne Amerike prispe najprej, velja že nekaj časa Algeciras, leži v Gibraltarskem zalivu. Kot navaja spletna stran Deutsche Welle, je Gibraltar pomembno stičišče trgovanja z drogo. Iz Južne Amerike pripluje veliko tovornih prekooceanskih ladij. Tako je raj za preprodajalce, a tudi za tiste, ki perejo denar od prodaje drog, saj velja Gibraltar zavoljo svojih predpisov za dokaj prijazno državo, ko gre za pranje denarja. Je pa španski policiji leta 2018 prav v omenjenem pristanišču uspel rekorden zaseg kokaina - 8,7 tone so ga zasegli, odkrili pa so ga med bananami, ki so s tovorno ladjo prispele iz Kolumbije.

Vojna med kavaškim in škaljarskim klanom

A v začetku julija je španska policija sporočila, da je umor Peruničića del vojne med kavaškim in škaljarskim klanom. V manj kot mesecu dni so namreč prijeli štiri državljane Srbije, osumljene umora Peruničića in prikrivanja oziroma pomoči pri umoru, vendar policija ni sporočila, kateremu klanu je pripadal umorjeni in kateremu osumljeni. Srbski portal Republika.rs sicer navaja, da je bil Peruničić blizu škaljarskemu klanu. To bi lahko držalo, saj v Marbelli živi družina Luke Bojovića, ki v Španiji prestaja 18 let zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj, in je blizu škaljarskemu klanu. Kot smo že poročali, sta kavaški in škaljarski klan, oba izvirata iz črnogorskega mesta Kotor, v vojni od leta 2014, ko je v Barceloni izginilo 200 kilogramov kokaina, ki so ga varovali člani takrat enotnega klana. Obtožbe, kdo je ukradel drogo in zakaj, so prerasle v pravo vojno, vrhunec je dosegla januarja letos, ko so neznani storilci v Atenah umorili prva dva moža škaljarskega klana. Dodati pa velja, da je bil konec maja letos v Kijevu, kjer je bival z lažnimi dokumenti, žrtev napada tudi Radoje Zvicer, vodja kavaškega klana, nanj so streljali med jutranjim tekom. Bil je hudo ranjen, a je že zapustil bolnišnico, pred smrtjo ga je rešila žena, ki je tekla z njim in je streljala proti napadalcem. Ukrajinska policija je kmalu prijela pet osumljencev, po dva državljana Srbije in Črne gore ter ukrajinskega policista, ki naj bi bil z njimi sodeloval. Trenutno Zvicer čaka na odločitev, ali ga bodo izgnali iz države. Črni gori ga niso dolžni izročiti, saj za njim ni razpisana tiralica, čeprav bi se tamkajšnji organi z njim radi pogovorili o nekaterih umorih. Napad na Zvicerja se je zgodil le teden dni pred umorom Peruničića, zato ni izključena možnost, da je šlo za maščevanje, navaja Republika.
S Peruničićem pa je povezana še ena odmevna zgodba, umor Iva Pukanića, hrvaškega novinarja in lastnika hrvaškega tednika Nacional. Med prestajanjem zaporne kazni zaradi ropa Delta banke v Beogradu leta 2003 je namreč spoznal Roberta Matanića in Bojana Gudurića, ki sta bila potem skupaj z Željkom Milovanovićem obsojena zaradi umora Pukanića v Zagrebu leta 2008. Peruničiću takrat sodelovanja niso mogli dokazati, čeprav je bil v času umora v Zagrebu, bil je na prostem izhodu med prestajanjem kazni. Obremenil ga je Matanić, češ da ga je prav Preuničić povezal z Milovanovićem, a se je Peruničić takrat zaradi premalo dokazov sojenju izognil.