Mehiška realnost: Droge, izkoriščane ženske in jetra delfinov

Zadnji primer prikazovanja moči v stilu "kaj nam pa morejo" se je konec letošnjega junija zgodil v mehiškem glavnem mestu Ciudad de Mexico, v elitnem predelu Lomas de Chapultepec, v katerem biva tudi eden najbogatejših ljudi na svetu, milijarder Carlos Slim. A cilj pripadnikov klana Jalisco ni bil ta bogataš, temveč 37-letni Omar Garcia Harfuch, šef policije v mestu, ki je preprodajalcem drog s svojimi načrti krepko stopil na žulj.
Kako resno se se pripravili na obračun, kaže podatek, da je policija naštela 28 pripadnikov klana Jalisco, ki so sodelovali v napadu na blindirano vozilo mladega policijskega šefa. Med vožnjo po osrednji aveniji v naselju so napadalci na avto streljali tudi iz štirih raketometov, pomagali pa so ostrostrelci. A Harfuch je napad preživel, bil je lažje poškodovan, sta pa umrla njegova varnostnika. Žrtvi napada sta bil še dve - varnostniki so ustrelili enega od napadalcev iz klana Jalisco, povsem po nedolžnem pa je umrla ženska, ki je v trenutku napada po naključju hodila po tistem delu soseske.

Nova generacija

Obračuni narko klanov z mehiškimi oblastmi so se tako prenesli tudi v glavno mesto, v katerem do nedavnega večjih spopadov med klani ni bilo. A pripadniki klana Jalisco nove generacije, ki ga označujejo kar s kratico CJNG, so z junijskim napadom pokazali, da za njih ni tabujev. V demonstraciji svoje moči so prestopili še zadnjo mejo, ocenjujejo poznavalci dogajanja, ko so napadli šefa policije v glavnem mestu. Doslej je klan Jalisco nove generacije svojo moč pokazal tudi s sestrelitvijo helikopterja mehiške vojske pred nekaj leti, oktobra lani pa je iz zasede ubil 14 mehiških policistov. Razkazovanje moči in brutalnosti za člane klana ni nič novega, saj je brutalno nasilje nad vsemi, ki jim stopijo na pot, njihova glavna značilnost. Zdaj so pokazali, da ne bodo obračunavali le z drugimi klani in karteli, ampak tudi s predstavniki oblasti, ki jim skušajo spodrezati krila. Da pa se kljub napadu ne bo zlahka predal, je šef policije glavnega mesta iz bolniške postelje sporočil, da je za napad nanj odgovoren klan CJNG, in policija je še istega dne, ko se je zgodil napad, aretirala dvanajst članov klana. Po dveh dneh so aretirali še sedem pripadnikov, med njimi tudi Jamieja Tafolia Ortega, glavnega morilca iz klana, odgovoren naj bi bil tudi za smrt sodnika, ki je obravnaval nekatere člane klana, in njegove žene.

El Mencho, najbolj iskani kriminalec

O moči klana, ki je nastal leta 2010, priča dejstvo, da je v samo šestih mesecih od nastanka prevzel tihotapsko mrežo za prevoz droge iz Jalisca na sever države. Pod vodstvom Nevesia Osaguera Cervantesa, znanega kot El Mencho, najbolj iskanega kriminalca v Mehiki in ZDA (te so razpisale deset milijonov dolarjev nagrade za podatek, ki bi pripomogel do njegove aretacije), je klan Jalisco v prvih dveh letih od ustanovitve prevzel vodilno vlogo v kartelu Millenio Cartel, največjem konkurentu proslulega kartela Sinaloa (katerega nekdanji vodja Joaquin Guzman, bolj znan kot El Chapo, v ZDA prestaja dosmrtno zaporno kazen, potem ko ga je leta 2017 Mehika izročila ZDA). Klan Jalisco je v začetku tudi sodeloval s kartelom Sinaloa, ta ga je uporabljal kot nekakšno oboroženo krilo za svoje napade predvsem na pripadnike kartela Los Zetas v borbah za ozemlja za preprodajo in transport droge po Mehiki in iz Mehike v ZDA. Leta 2018, leto dni po izročitvi El Chapa, je Jelisco nove generacije že postal drugi najmočnejši narko kartel v Mehiki. Predvsem zaradi izredno brutalnega nasilja in številnih napadov na pripadnike drugih klanov, s katerimi so prevzemali omrežja za posle z drogo po skorajda vsej Mehiki. Nekaj let po začetku vzpona med vodilne kartele so se pripadniki CJNG v borbi z Los Zetas celo skušali dobrikati oblastem, s poudarkom, da so simpatizerji desnih političnih opcij in celo nacionalisti, tako da je v Mehiki nekaj časa vladal strah, da se bo ponovila kolumbijska izkušnja, ko so oborožena krila tamkajšnjih kartelov postala že nekakšna paravojska v državi. A se to na srečo ni zgodilo, vsaj ne v tolikšnem obsegu kot v Kolumbiji.

V enem letu več kot 30 tisoč umorov

Kako obsežna je vojna med kriminalnimi klani in karteli v Mehiki, pričajo številke: leta 2018 so v državi beležili natanko 33.743 umorov, povezanih z narko karteli, kar je 15 odstotkov več kot leto prej, povrhu so karteli pred predsedniškimi volitvami v državi leta 2018 poskrbeli za umor 130 politikov oziroma kandidatov za različne visoke funkcije. Še huje je bilo leta 2019, ko je v obračunih, povezanih z mamilarskimi klani in karteli, umrlo okoli 35 tisoč žrtev.
V Mehiki beležijo skupno 150 tisoč mrtvih v obračunih kriminalnih združb med letoma 2006 in 2018. Ker so poskusi vladajočih, da bi z vojsko vzpostavili red oziroma ustavili nasilne kartele, povzročili le še več nasilja kartelov, so nekateri politiki v svojih programih napovedovali vrnitev borbe proti narko kartelom v civilno policijsko sfero. Ob strani so jim stale tudi ZDA, ki so v obdobju po letu 2010 Zalivski kartel (Gulf Cartel), Los Zetase in še nekatere druge uvrstili kar na seznam terorističnih organizacij. Kasneje je tudi zdajšnji predsednik Trump mehiške kartele označil za največjo grožnjo zoper ZDA glede preskrbe z drogo; zgolj klan Jalisco naj bi z drogo oskrboval dve tretjini ameriškega trga - s kokainom, heroinom in amfetamini. Delovanje kartelov v Mehiki pa pod vprašaj postavlja tudi legitimnost mehiških oblasti in boj proti korupciji v tej državi, sicer pomembni politični in gospodarski partnerici v regiji.

Akcija Piton​

Dea, ameriška agencija za boj proti drogam, je marca letos v sodelovanju z mehiško policijo združbi JCNG zasegla dobro tono in pol različnih narkotikov in 15 milijard dolarjev gotovine, kar je velika izguba za še tako uspešne združbe. Aretiranih je bilo skupno 750 pripadnikov klana, od tega 250 v ZDA. Prav ta akcija z imenom Piton, ki velja za najbolj uspešno glede zasega drog in gotovine ter aretacije pripadnikov klanov, naj bi bila sprožila nasilje pripadnikov CJNG s končnim ciljem spraviti s poti šefa policije mehiškega glavnega mesta. Je pa nekaj neodvisnih medijev in organizacij, med njimi blogi anonimnih avtorjev in organizacija Council on Foreign Relations, s sistematičnim spremljanjem dogajanja na področju najhujšega organiziranega kriminala v Mehiki ugotovilo, da se razmerja krepko spreminjajo. In to ne glede na vtis, ki se s pisanjem dela medijev v javnosti dozdeva. Namreč, opazovalci dogajanja so ugotovili dve pomembni spremembi: vse bolj prihajajo v ospredje manjše kriminalne organizacije, ki delujejo večinoma v posameznih regijah in mestih in so zaradi lokalnega delovanja manj pod drobnogledom pomembnih medijev, druga sprememba pa je, da je v Mehiki ob trgovanju z drogo in orožjem vse več tudi trgovine z ljudmi, predvsem pa spolnega izkoriščanja. Prve ocene kažejo, da se na tem področju v Mehiki obrne okoli 15 milijard dolarjev letno. Kriminalne združbe pa se usmerjajo tudi k trgu tobaka, trgovanju z avokadom in vse bolj k pobijanju delfinov zaradi jeter, ki so izjemno cenjena delikatesa pri Kitajcih.
Kot poroča portal Crisisgroup.org, so njihovi analitiki ugotovili, da manjše kriminalne združbe lažje prikrivajo svoje početje, saj medijev, kot pomembnega ustvarjalca javnega mnenja, manjše združbe ne zanimajo toliko kot delovanje velikih klanov. Poleg tega se delovanje manjših združb lažje organizira pri nekaterih poslih kot kartelno dogovarjanje, pa tudi fleksibilnost je veliko večja kot pri velikih kartelih.

Razdrobljenost kriminalnih združb

Leta 2019 so mehiške oblasti registrirale 37 kartelov, ki vladajo v kriminalnem podzemlju, kar je bistveno manj kot leta prej, ko je številka segala tudi krepko čez sto. Značilnost manjših kriminalnih skupin je tudi, da se ukvarjajo z manj dejavnostmi kot karteli. Specializirane so za posamezne dejavnosti, kot so izsiljevanje, ropi, preprodaja orožja, trgovina z ljudmi, včasih se povežejo tudi s klani in karteli. A razdrobljenost kriminalnih združb ne pomeni manj nasilja v Mehiki, ugotavljajo analitiki. Tudi med manjšimi združbami od klanov in kartelov so borbe za vplivno področje in omrežja za tihotapljenje najrazličnejšega blaga, tako da si Mehika kljub spremembam glede organiziranosti kriminalnih združb ne more obetati miru.