Vadba z zaščitno masko je lahko nevarna

Zaščitna maska čez nos in usta zelo otežuje dihanje oziroma vdihavanje kisika, ta pa je za velike fizične napore zelo potreben.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Med športno aktivnostjo je dihanje intenzivnejše, kar pa poveča možnost za prenos okužbe na druge ljudi.
Profimedia

Koronavirus je začel vplivati na športne dogodke že 30. januarja, ko je kitajska nogometna zveza objavila, da prestavljajo začetek nogometne sezone. Dva meseca kasneje pa je bilo že jasno, da so tudi poletne olimpijske igre v Tokiu preložene na poletje 2021 – to je prva prestavitev v vsej zgodovini modernih olimpijskih iger.
Strokovnjaki za šport pa zdaj že raziskujejo načine, kako bi se lahko tekmovanja tako na profesionalni kot amaterski ravni nadaljevala tudi v času pandemije. Dokler še nimamo cepiva proti novemu koronavirusu, je to kar velik izziv. Eden od njih je povezan tudi z dihanjem.

Večji napor pri dihanju

Med športno aktivnostjo je dihanje namreč intenzivnejše, kar pa poveča možnost za prenos okužbe na druge ljudi. Kot o eni od rešitev so pri nogometni premier ligi razmišljali o uvedbi zaščitnih obraznih mask med igranjem nogometa. Drugi športi bi lahko temu sledili. Vendar pa maska zelo otežuje dihanje oziroma vdihavanje kisika, ki je za velike fizične napove zelo potreben. Kot vemo, uporaba kirurške zaščitne maske zmanjša pretok zraka, med vadbo pa so vdihi hitrejši in globlji, zato bi lahko bila to velika ovira. Pri vadbi z majhno do zmerno intenzivnostjo bi bilo pri nošenju zaščitne obrazne maske tako čutiti večji napor pri dihanju, a še vedno bi se počutili udobno in pri gibanju ne bi imeli težav. Večji izziv je uporaba maske pri intenzivnejši aktivnosti, na primer med ragbijem ali nogometom, kjer je količina vdihanega zraka 40 do 100 litrov na minuto.

Test na tekalni stezi

Da bi res dobro razumela težave pri vadbi s hkratno uporabo maske, sem se odločila za test. Na tekalni stezi sem tri minute tekla s hitrostjo 10 km/h. Nato sem to storila še s popolno opremo za sabljanje - z uporabo tekstilne maske pod mojo zaščitno sabljaško masko in nato tudi brez zaščitne maske. Uporabila sem prenosni analizator plinov in ga prilagodila za merjenje koncentracije plinov, ki sem jih vdihnila in izdihnila.
Koncentracija kisika v atmosferi je okrog 21 odstotkov na višini morske gladine. Med tekom na tekalni stezi z uporabo sabljaške maske je bila koncentracija vdihanega kisika okrog 19,5 odstotka, kar je enako razmeram na nadmorski višini 600 metrov. Z uporabo zaščitne maske pod sabljaško masko pa je koncentracija vdihanega kisika padla na 17 odstotkov, kar je enako razmeram na 1500 metrov nadmorske višine. Vsako nadaljnje nižanje koncentracije kisika – z intenzivnejšo vadbo ali z dalj časa trajajočo vadbo – pa bi že lahko imelo večji fiziološki odziv, ki povzroča simptome višinske bolezni, na primer vrtoglavico ali glavobol.

Pri nizki intenzivnosti vadbe se tudi z masko še počutimo udobno, večji izziv je uporaba maske pri intenzivnejši aktivnosti.
Profimedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta