Navadna bukev (Fagus sylvatica L.) je po domače lahko tudi buku, bukva, čurna, hiba, trš ... Bukev je naš najpomembnejši listavec. Njeno ime je staro in besedni koren zasledimo v različnih jezikih. Bukev raste v zmernem vlažnem podnebju do 40 metrov visoko. Krošnja je gosto vejnata in visoko usločena. Debla bukev, ki rastejo na planem, so nizko razvejena. Na gozdnih bukvah poženejo veje visoko na deblu. Lubje je svetlo sivo, do visoke starosti gladko, posejano z belkastimi pegami. Listi so dolgi 6 do 8 centimetrov, bleščeči in gladki, jajčasti, celorobi in rahlo valoviti. Na robovih koničasti, sprva so svetlo zeleni, svileno dlakavi in nagubani. Pozneje so temno zeleni, jeseni rumeno-rdeči. Ko se posušijo, ostanejo delno na drevesu do pomladi.
Bukev cveti aprila in maja, hkrati z olistanjem. Je enodomno drevo; moški kroglasti cvetovi vise v šopih na dolgih pecljih, ženski po parih v dlakavem ovoju. Plod sestavljata dva ostroroba 1 do 2 cm dolga rjava oreška - žira v lupini z mehkimi bodicami, ki se, ko dozorijo, odprejo s štirimi loputami. Plodovi dozorijo v septembru in oktobru. Bukev običajno bogato obrodi vsako četrto ali peto leto.
Bukov žir lahko pečemo podobno kot kostanj
Pri nas je bukev med listavci za gospodarstvo najpomembnejše drevo. Bukov les je težek in trd. Rada raste na apnenčastih, ilovnato peščenih tleh. Zaradi gostega listja je v bukovih gozdovih vedno senčno in hladno. Zunaj gozdov sadijo bukev po parkih, predvsem njene okrasne različice; na primer rdečelistno bukev in bukev žalujko.
Bukove liste nabiramo maja in junija, plodove pa oktobra in novembra. Žir vsebuje maščobno olje, trimetilamin, holin, maščobne kisline, listi pa vitamin C.
Bukov žir lahko pečemo podobno kot kostanj. Iz žira lahko naredimo kruh, tako da ga zmeljemo v moko in dodamo pšenično moko. Če žir stisnemo, dobimo olje. Žir je dobro krmilo za prašiče in perutnino.
Iz bukovih listov lahko naredimo liker, tudi sendviče in napitek. Iz bukovine izdelujejo pragove, parketne ploščice, sode, pohištvo, uporabljajo ga za gradbeni les in kurivo.
V zdravilne namene je bukev antiseptik pri kožnih boleznih, krepi odpornost, manjša stres, povečuje zbranost in izboljšuje krvni
obtok.
ČAJ PROTI STRESU
Pripravimo si čajno mešanico iz 20 g mladih listov bukve, 20 g poprove mete (zel), 20 g materine dušice (zel), 20 g janeža (plod), po 10 g tavžentrože in šentjanževke (zel), 10 g baldrijana (korenina).
Jedilno žlico mešanice prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo stati 10 minut, precedimo. Neoslajen čaj pijemo trikrat na dan pred vsakim obrokom.
ZA DVIG ODPORNOSTI
Zmešamo tri enake dele listov črnega ribeza, bukve in gozdne jagode. Za skodelico vzamemo čajno žličko mešanice, jo prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Sladkamo po okusu. Čaj krepi organizem in dviga odpornost.
ČIŠČENJE KOŽE PRI AKNAH
Zmešamo sledeča zelišča: 30 g mladih listov bukve, 30 g divje mačehe (zel), po 20 g koprive (list) in vrtnega ognjiča (cvetni lističi). Čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico mlačne vode, pustimo stati 15 minut. Čaj precedimo, pijemo ga trikrat na dan. Lahko pa si s tako pripravljenim čajem tudi umivamo mesta, kjer so akne.
LOSJON ZA ČISTO KOŽO
Potrebujemo 5 jedilnih žlic mladih listov bukve s četrt litra destilirane vode, 2 dl 80% alkohola. Bukove liste na drobno narežemo, prelijemo z alkoholom in pustimo stati 3 tedne. Kozarec postavimo v senco. Po tem precedimo in dodamo destilirano vodo ter dobro premešamo. Z dobljeno tekočino dvakrat na dan čistimo kožo na obrazu.
ČAJ ZA PROŽNEJŠE ŽILE
Dve žlici suhih zdrobljenih listov bukve prelijemo z litrom vode, pokrijemo in pustimo stati čez noč. Precedimo in pijemo dvakrat na dan (po skodelico mrzlega čaja med obroki). Poveča prožnost žil in zavira nastanek krčnih žil.
LIKER IZ BUKOVIH LISTOV
Potrebujemo 5 pesti bukovih mladih listov, 20 dag sladkorja, 1 l alkohola, 1 dl vinjaka, 3 dl vode. V stekleno posodo ali steklenico s širokim grlom damo mlade lističe bukve, alkohol in dobro zapremo. Postavimo v hladen prostor za tri tedne. Precedimo, dolijemo v vreli vodi raztopljen sladkor in vinjak, dobro premešamo in nalijemo v manjše steklenice. Liker mora stati še 3 tedne, potem ga lahko začnemo uživati.
SENDVIČI Z LISTI
Potrebujemo mlade bukove liste, črni kruh, maslo, topljen sir, limonin sok. Za te nevsakdanje sendviče naberite čisto mlade, nežne in prozorne bukove liste, katere natrgate ali narežete čisto na drobno. Kruh narežemo, vsak košček namažemo z maslom in topljenim sirom, posipamo z drobno narezanimi lističi in pokapljamo z limoninim sokom. Sendviče ponudimo z jogurtom ali kislim mlekom.
NAPITEK IZ ŽIRA
Potrebujemo žir, mleko in sladkor. Zrel žir damo v segreto pečico in pečemo tako dolgo, da postane hrustljav. Zmeljemo in z mlekom skuhamo v napitek podoben beli kavi. Sladkamo po okusu. Pijemo vroč napitek.
SPOMLADANSKA SOLATA
V večjo skledo damo dve pesti listov regrata, po eno pest mladih listov ozkolistnega trpotca in bukve, liste trobentice in cvet čemaža, liste navadne marjetice s cvetovi, nekaj listkov navadnega rmana, dva kuhana srednje velika krompirja. Dobro premešamo, dodamo oljčno olje, sol, malo popra in dober jabolčni kis; vse skupaj še enkrat dobro premešamo.