Ali o Robertu Jamesu Fischerju že vse vemo, poznamo njegovo resnično življenjsko zgodbo? Si morda le ne domišljamo, da smo prodrli v jasnine in temine njegove duševnosti in da lahko o njem napišemo še kaj novega, česar ne bi že tolikokrat prežvečili in izpljunili? Kako se izviti iz rumenega prekletstva publicistike, ki jo žene naslada neprizanesljivega vrtanja v intimo, nepotešljiva lakota po novih senzacijah, in ohraniti zanimanje za resnicoljubno vznemirljivo zgodbo?
Za začetek povabljeni na literarno ekskurzijo; naj vam bo zanimiva in poučna hkrati, ni nemogoče.
Življenje pred rojstvom
"Špilate šah? Človek, kiri nea zna šaha špilat, sploh ni človek. V šahi je intelegenca, pravim jas. Lahko si kolko češ dugi, šah moraš špilat, če ne, si butl. Jas špilam šah, jas nisn butl. Zaj pa jas vas vprašam: zakaj pa te človek ma možgane? Vam bom sam razložo, da si nete razbijali glave, bi bla škoda. Za šah ma možgane. Me zastopite? Rečte ja, te bo vse vrei. Če pa bote rekli ne, vam bom še enkrat povedo, ko ste glih vi."
Tristo depiliranih medvedov - od kod se je pa to vzelo? Saj ne morete vedeti, ker tega še niste mogli nikjer prebrati. Zgornje šahovsko propagandno bevskanje sem namreč prav za ta sestavek prestavil v namerno nekoliko bolj karikirano narečno slovenščino (tudi v originalu je v narečnem pogovornem jeziku). Ampak od kod? Iz kolosalnega romana Die Blendung Eliasa Canettija (1905-1994), ki si je izbral nemščino za svojo domovino. Da, prav ste prebrali: nemščino, ne Nemčijo, iz katere je moral bežati! Ta roman edinec je nastajal ob koncu dvajsetih let, dokaj neopazno pa je izšel leta 1935 na Dunaju, osem let pred Bobbyjevim rojstvom.
Zaslepljenost
Ves roman je veličastna metafora, ki se začne že z naslovom. Naš veliki prevajalec Janko Moder se je za zbirko Nobelovci skoraj preveč mučil z izbiro ustreznega slovenskega naslova romana. Že res, da je večplastnost nemškega izraza Blendung neprevedljiva, zato se je Moder navsezadnje odločil za Slepitev. Ali bi izvirnik hudo osiromašili, če bi naslov preprosto prevedli z Zaslepljenost? Ta izraz v slovenščini združuje vsaj dva bistvena pomenska odtenka: tako notranjo nezmožnost videti zunanji svet kakor zunanje bleščanje, ki nas začasno ali trajno oslepi. Tem težavam so se pri prevajanju v angleščino že sredi prejšnjega stoletja elegantno izognili. Blindness v angleščini lahko pomeni slepoto, zaslepljenost, samoprevaro, in vendar se je uveljavil drugačen naslov: Auto-da-Fé, nedvomna asociacija na sežig krivoverca! Prvi ameriški prevod pa je naslovljen še bolj svobodno: The Tower of Babel (Babilonski stolp), kar spominja na biblijsko jezikovno zmešnjavo … Tudi podnaslovi tridelnega romana so pomenljivi: Svet brez glave, Glava brez sveta in Svet v glavi.
Vzporednice
Boljšim poznavalcem Bobbyjevega življenja takšne fantazije že zvenijo znano. Za začetek vzporejanja: John W. Collins (šahovski mojster, v petdesetih letih trener in sparing partner številnim bodočim vrhunskim šahistom) je v knjigi o svojih sedmih šahovskih čudežnih dečkih opisal prvo srečanje s trinajstletnim Fischerjem: nekega junijskega popoldneva leta 1956 je pri njem doma pozvonilo, in ko je odprl vrata, ga je prišlek pozdravil z "I'm Bobby Fischer!". (V nasprotju z literarno fikcijo je bil v resničnem življenju "učenjak" na invalidskem vozičku.) Bobby je že kot otrok ločil ljudi na šahiste in preostale (brezveznike), a tudi med šahisti so si pravo spoštovanje zaslužili samo najmočnejši mojstri, za preostale je prevzel okrasni pridevek "slabički". Nadaljujmo. Januarja 1962 je bil v ameriški reviji Harper's Magazine objavljen intervju s šahovskim zvezdnikom Bobbyjem Fischerjem z naslovom Portrait of a Genius As a Young Chess Master. Avtor Ralph Ginzberg je Bobbyja intervjuval poleti '61., ko je najstnik že živel sam v brooklynskem stanovanju. Seveda je bil intervjuvani pubertetnik Bobby, poln samega sebe, seveda je izjavljal do neba vpijoče neumnosti, kadar je presojal o stvareh, ki presegajo šahovnico, nasploh življenje zunaj šahovskega sveta. Z otroško naivnostjo in prostodušnostjo je razlagal svoje razloge za gosposko oblačenje (v Portorožu, kjer je leta 1958 postal takrat najmlajši velemojster, je bila njegova garderoba še zelo skromna) in odgovarjal z nekakšno megalomansko preproščino.
Bobbyjev oče ni bil gospod Fischer
Tajni dosjeji FBI - pomožni zgodovinski vir
Priimek Fischer je postal v drugi polovici 20. stoletja sinonim za šah in šahovsko obsedenost. Vrhunec je bil dosežen v času hladne vojne in tako imenovanega dvoboja stoletja med Spaskim in Fischerjem v Reykjaviku. Leta 1969 so ZDA v "vesoljskem dvoboju" velesil premagale Sovjetsko zvezo s prvim poletom na Luno, tri leta pozneje pa so še na Zemlji (šahovnici) "matirale" rdečega tekmeca. Ta dvoboj je obnorel tudi nešahovski svet. Bobby Fischer je povzročil pravo pravcato šahovsko politično histerijo in globalno eksplozijo zanimanja za šahovsko igro. A že nekaj časa vemo, da je leta 1943 rojeni Robert James Fischer ta v šahovskem svetu tako slavni priimek zelo verjetno dobil "iz zadrege".
