Vesela šola je resna stvar. Letos praznuje že 50. rojstni dan

Vesela šola, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige in revije Pil, je že pol stoletja eno najbolj množičnih osnovnošolskih tekmovanj. V njej so sodelovali že starši in celo stari starši današnjih tekmovalcev. Prva Vesela šola je v tedanjem Pionirskem listu, predhodniku današnjega Pila, izšla leta 1968, nato pa v začetku sedemdesetih let dve leti ni izhajala, tako da 50. obletnico praznuje letos.

V vseh teh letih se je tekmovanja udeležilo več kot milijon veselošolcev, vsako leto sodeluje približno četrtina osnovnošolcev, nekoč so tekmovali učenci od četrtega do osmega razreda, v času devetletke pa do devetega razreda. Na letošnja šolska tekmovanja se je prijavilo skoraj deset tisoč otrok iz 405 osnovnih šol, kar 1537 se jih je uvrstilo naprej, na državno stopnjo. A letos tega tekmovanja, ki bi moralo biti ob 50-letnici Vesele šole še posebno svečano, ni bilo, odnesla ga je epidemija koronavirusa, zato so zaključno prireditev minulo nedeljo organizirali virtualno, posebej so omenili vseh 49 zmagovalcev, ki so na šolskih tekmovanjih osvojili vse točke ali jim je do popolnosti manjkala le ena.

Znanje za danes, veselje za jutri

Zametki Vesele šole pa so, kot se spominja njen prvi urednik Igor Longyka, obstajali že prej. "V Pionirskem listu smo imeli rubriko Ali znate, kviz znanja, ki je za vsak razred prinašala vprašanja objektivnega tipa. Naslednje leto pa je pedagoški svetovalec Ivan Bizjak iskal načine, kako vsebine narediti privlačnejše, in domislil se je šaljivosti, ki je bistvena sestavina Vesele šole še danes. Predlagal je tudi, da bi vprašanja spremljale humorne ilustracije, in k sodelovanju povabil znanega ilustratorja in karikaturista Boža Kosa. Tako je nastal koncept, ki je osnovnemu vprašanju dodal poučen sestavek z razlago, in ilustracijo, ki je dopolnjevala vprašanje, včasih tudi dajala odgovor nanj ali pa celo zavajala, če je bilo vprašanje lahko." Tako se je rodila tudi prva maskota Vesele šole, Pepe Napak, ki je bil nagajiv in raztresen, rad je vse zamešal in zato vedno spravil v smeh tekmovalce Vesele šole.

Prva Vesela šola je v tedanjem Pionirskem listu izšla 8. februarja 1968, tema vprašanj je bila: Kje so se rodili slovenski pesniki in pisatelji. Dobro se je prijela, postajala je vse bolj priljubljena, zato so pri založbi hitro ugotovili, da je bila njena ukinitev napačna odločitev, in po dveh letih prekinitve Veselo šolo vrnili v Pionirski list. Množica veselošolcev se je večala.

"V času mojega urednikovanja smo vključili več kot 500 slovenskih osnovnih šol, skoraj vse šole s prilagojenim programom, Zavod za slepe in slabovidne, Zavod za gluhe in naglušne in tudi osnovne šole v Evropi, ki so imele dodatni pouk slovenskega jezika. To je bila stotisočglava množica radovednih, znanja željnih mladih. Bilo je več kot 300 imenitnih profesorjev, učiteljev, ki so posredovali svoje znanje na najbolj iskriv in igriv način. In bil je enkraten ilustrator, žal pokojni Božo Kos, ki je vsebini dodal humorno noto v obliki ilustracije. In bila je množica učiteljev mentorjev, ki so verjeli v projekt Vesele šole," se spominja Suzana Šoster, ki je Veselo šolo urejala v letih 1973-1990. Takrat so tekmovanja potekala na več ravneh, od razrednih prek občinskih do regijskih, najboljši pa so se v začetku junija v Cankarjevem domu v Ljubljani pomerili za naslove prvakov. "Uresničila se je ideja Znanje za danes, veselje za jutri," pravi Suzana Šoster.

Vesela šola je pritegnila celo takšne avtoritete, kot je bil ugledni jezikoslovec dr. Jože Toporišič. "Tekmovalce smo najprej imenovali veseli šolarji in vesele šolarke, potem pa nam je nekega dne pisal dr. Toporišič in predlagal, naj jih preimenujemo v veselošolce in veselošolke. Z veseljem smo sprejeli njegov predlog," se spominja Suzana Šoster.

Pepeta Napaka sta kasneje zamenjali novi maskoti, Smrklja in Smrkavec iz levega in desnega kota, ki ju je ustvaril ilustrator Bine Rogelj. Smrklja in Smrkavec sta vedno humorno komentirala vsebino Vesele šole in se včasih tudi malo sprla, tako kot se sprejo tudi otroci v šoli. Leta 1980 je bil projekt Vesele šole, v Evropi edinstven, odlikovan z najvišjim državnim priznanjem na področju vzgoje in izobraževanja - Žagarjevo nagrado. To je ustvarjalcem in urednikom dalo dodaten zagon za nove vsebine, privlačno obliko, izboljšave, povezovanje s svetom. Vesela šola je postala eno od najbolj množičnih tekmovanj na državni ravni, kajti zmagovalci takrat republiškega tekmovanja so si tako kot zmagovalci Vegovega in Cankarjevega tekmovanja pridobili dodatne točke za vpis v srednjo šolo, danes pa rezultati iz Vesele šole štejejo tudi pri pridobitvi Zoisove štipendije.

Vesela šola gre v svet in na splet

Že nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenje se je Pionirski list preimenoval v Pisani list oziroma krajše Pil, to ime je ostalo do danes, Vesela šola pa se je odpirala v svet znanosti in smelo zakorakala čez meje Slovenije, se spominja takratna urednica Darja Butina. "Veselošolski inovatorji so prijavili pet patentov, sodelovali smo na slovenskih festivalih znanosti, organizirali dneve veselošolskih poskusov na šolah po Sloveniji in sodelovali v evropskih projektih Comenius s šolami iz Anglije, Nizozemske, Poljske in Nemčije. Bilo je pestro in živahno!"

Vesela šola je seveda sledila razvoju tehnologije, tako se je kmalu po prelomu tisočletja razširila na splet in kasneje na pametne naprave, dobila je tudi nove maskote. Skupaj s spletno verzijo je prišel robotek, ki ga je risal Matej de Cecco. "Pri Veseli šoli sem sodeloval že kot desetletni mulc, izredno rad sem jo imel, saj so me znanstvene in druge naloge vedno zanimale, v Veseli šoli pa so bile predstavljene na zabaven in bolj zanimiv način kot v učbenikih. Leta kasneje sem bil neznansko vesel, da sem dobil priložnost sodelovati pri Veseli šoli, saj sem vedno občudoval ilustracije Boža Kosa! Sprva sem zasnoval maskoto robotka R-5 in veselošolski logo, potem pa je nastalo kar lepo število ilustracij in kratkih stripov."

Matej de Cecco riše tudi sedanji maskoti, Šnofija in Pepco. "Sprva sta bila maskoti Pila, a ker imajo otroci oba kužka zelo radi, smo se odločili, da bosta mešala štrene tudi v Veseli šoli, ne le v Pilu, saj je konec koncev Vesela šola del Pila," pojasnjuje urednica Pila Jana Zirkelbach.

Za naslov prvaka se je treba pošteno potruditi

Vesela šola je tako kot pred 50 leti še vedno namenjena osnovnošolcem od četrtega razreda naprej. Še vedno je vsebina prilog raznolika - od naravoslovja do športa, umetnosti in družboslovja. "Vesela šola je tudi po 50 letih prav takšna, kot je bila, vedno v koraku s časom, prilagojena potrebam in željam veselošolcev. Deli znanje z vsakim, ki ga je pripravljen vzeti," pojasnjuje urednica Rebeka Tomšič, ki Veselo šolo vodi od leta 2017. "Ustvarjalci se trudimo, da so vsebine zanimive, drugačne kot v šoli in namenjene širjenju obzorja v vseh smereh. In tudi aktualne, vezane na današnji čas in na zaznamovanje posebnih dogodkov. Trudimo se tudi, da vsebine popestrimo z nagajivimi in humornimi vložki, čeprav je res, da moramo biti tudi resni, saj Vesela šola ni namenjena zabavi, ampak ji sledi zahtevno tekmovanje."

Veselošolke in veselošolci danes tekmujejo dvakrat. Prvič na svoji šoli na šolskem tekmovanju, kjer je treba doseči kar dober rezultat, da se uvrstiš na državno tekmovanje. In roko na srce - vprašanja niso lahka, za naslov prvaka se je treba kar pošteno potruditi. Državni prvaki Vesele šole so enakovredni državnim prvakom drugih tekmovanj pod okriljem ministrstva za šolstvo. Pri učenju veselošolcem pomagajo veselošolske mentorice in mentorji, učitelji na šoli. Brez njih ne bi bilo Vesele šole.

"Vesela šola je do danes obdržala zasnovo, ki je bila zanjo značilna vseh 50 let, nadgradila pa je digitalne vsebine, zadnji dve leti se je pridružila tudi spodbujanju branja z rubriko Vesela šola bere. Tako kot nekdaj je priloga revije Pil, ima pa tudi svojo spletno stran, kjer je poleg novic, nagradnih iger in natečajev tudi 'učna pot', interaktivni kviz, kjer veselošolci izvedo še marsikaj, česar ni v tiskani prilogi, hkrati pa lahko preizkusijo svoje znanje. Veselo šolo že vrsto let podpirajo partnerji: Abanka NKBM, Zavarovalnica Triglav in Telekom ter različni sponzorji tem, brez katerih projekta ne bi mogli izpeljati," dodaja urednica Pila Jana Zirkenbach. "Še naprej se bomo trudili, da bo Vesela šola tudi v prihodnje iskriva, humorna, razvedrilna pa hkrati tudi poučna, takšna, kot je vedno bila, in v koraku s časom. Verjamemo, da se nam bo tudi v prihodnjih letih pridružilo veliko tekmovalcev iz vse Slovenije, ki se bodo z nami podali na veselošolsko pot."