Človeka najbolj osrečijo majhne reči. Ta stara ljudska modrost je ena od tistih, po kateri se poskušamo ravnati mnogi, medtem ko krmarimo skozi življenje. Toda ali nam tudi zares prinaša koristi? Odgovor je pritrdilen, saj so zdaj tudi raziskave pokazale, da je uživanje v drobnih trenutkih radosti koristno. Gre za to, da z užitkom popijemo skodelico kave, nekoga razveselimo s kakšnim prijaznim dejanjem ali se nasmejimo ob ogledu smešnega filma. Sposobnost uživati v drobnih rečeh nima samo številnih začasnih koristnih učinkov, ampak je lahko tudi dolgoročna investicija v naše dobro počutje.
Zaradi teh drobnih radostih se izboljša tonus vagusnega živca. To je zelo pomembno, saj govorimo o najdaljšem možganskem živcu. Zelo je pomemben pri izmenjavi informacij med možgani in črevesjem. V bistvu je odgovoren za naš avtopilotni sistem, ki uravnava procese, o katerih niti ne razmišljamo, denimo naš srčni utrip, prebavo in dihanje. Vagusni živec je povezan tudi z razpoloženjem in anksioznimi motnjami ter uravnavanjem stresa. To pomeni, da bolj ko je stimuliran, boljše je za nas.
Pozitivna čustva lahko prispevajo k izboljšanju odnosov z drugimi in vodijo k pozitivnostni resonanci - hipni povezavi med ljudmi, ki krepi zdravje, podaljšuje življenjsko dobo in povečuje občutek smiselnosti življenja. Ob doživljanju pozitivnih čustev se ne krepi samo občutek sreče, ampak po njihovi zaslugi razvijemo tudi lastnosti, kot sta optimizem in trdoživost, ki nas ščitita pred stiskami in duševnimi boleznimi, s katerimi se utegnemo soočiti v prihodnosti. Glavno vprašanje je torej, koliko teh drobnih radosti bi morali doživeti vsak dan, da bi pri sebi opazili vse te koristne učinke.
Nekatere študije nakazujejo, da bi morali za optimalno počutje na dan doživeti pet pozitivih čustev na eno negativno. Za vsako negativno čustvo (denimo žalost, jeza, razočaranje) bi morali še isti dan doživeti pet pozitivnih čustev (denimo veselje, upanje ali optimizem), da bi bilo vzpostavljeno ravnovesje in bi bilo naše življenje lepo. Toda vsi strokovnjaki se s tem razmerjem ne strinjajo, nekateri kritizirajo algoritem, s pomočjo katerega je bilo to izračunano. Kljub temu pa večina raziskovalcev soglaša, da več je pozitivnih čustev, bolje je za nas. Zato utegne biti sprejemanje drobnih radosti najboljša strategija za izboljševanje našega vsesplošnega počutja. Že če doživimo nekaj drobnih radosti na dan, ne bomo občutili samo trenutne sreče, ampak bomo razvili tudi samoregulacijo oziroma sposobnost upravljanja impulzov, da bi dosegli neki cilj ali razvili neko navado.
Boljša sposobnost samoregulacije vpliva na različne vidike našega življenja - na primer preprečevanje zasvojenosti ali samouničevalnega vedenja, vključno z odlašanjem, očitanjem in perfekcionizmom. Samoregulacijo lahko okrepimo že tako, da si vsak dan vzamemo čas za opravljanje majhnih osebnih nalog, kot so denimo pisanje seznamov stvari, ki bi jih morali opraviti, spremljanje porabe denarja in izvajanje vaj za lepšo držo. Tako se lahko učinkovito izognemo neuspehom.
Če vas zanima, ali je lahko uživanje v majhnih radostih koristno tudi za vas, potem morate vedeti naslednje. Prvič, raziskave nakazujejo, da obstaja pri nekaterih ljudeh zaradi njihove genetike večja verjetnost, da bodo imeli od tega koristi. Študije so tudi pokazale, da bodo imeli ljudje, ki so zelo občutljivi na dogajanje v svoji okolici, nesorazmerne koristi od pozitivnih aktivnostih, kot je uživanje v drobnih radostih. Če ste torej zelo rahločutni in se čustveno odzivate na vse, kar se dogaja okoli vas, denimo tudi med poslušanjem glasbe, potem utegne biti uživanje v drobnih radostih za vas izredno koristno.
Ključni vidik v drobnih radostih je ustvarjanje trenutkov čistega veselja, ne sreče. To je pomembno, kajti študije so pokazale, da ima lahko iskanje sreče nasproten učinek in lahko vodi k poslabšanju počutja in večjemu občutku osamljenosti. Sreča je stanje, ki ga ljudje želijo doseči, radost pa zajema procese, ki nam lahko prinesejo srečo. Uživanje v bežnih trenutkih radosti je lahko za nas dobro zato, ker ti trenutki v naša življenja vnašajo več zadovoljstva in nas pripravijo do tega, da se osredotočamo na pozitivne stvari, namesto da bi se osredotočali na to, ali smo srečni ali ne. Uživanje v drobnih radostih lahko vadite na naslednje načine.
- Spremenite svojo rutino. Poskušajte s svojo običajno jutranjo, popoldansko in večerno rutino vnesti desetminutne obrede, ki vas radostijo in se jih boste vsakič veselili. Lahko si denimo pripravite skodelico čaja, ga potem počasi srebate in uživate v njegovem okusu.
- Poskušajte v vsaki stvari najti nekaj smešnega. S humorjem si lahko na odličen način popestrimo dan. Če se nikakor ne morete pripraviti do tega, da bi se veselili dneva, ki je pred vami, si predstavljajte, kako bi dnevne dogodke na smešen način interpretiral vaš najljubši komik.
- Bodite spontani. Tudi če ste nepopravljivi načrtovalec, v svojo rutino vnesite nekaj spontanosti. Sprejmite nepričakovano - tudi če gre samo za nenačrtovani petminutni telefonski klic prijatelja, s katerim se nista slišala že celo večnost.
- Uživajte v trenutkih povezanosti in skupnega smejanja s tujci, sosedi ali znanci. Krepitev socialnih stikov lahko v vaš vsakdan vnese precej radosti.
- Vzemite si odmor in bodite hvaležni. Če se boste čez dan večkrat za trenutek ustavili in se zahvalili preprosto za to, da ste živi, boste s tem urili čuječnost in pri sebi okrepili občutek hvaležnosti, katerega posledica je radost. Lahko na primer poslušate ptičje petje ali se na ves glas nasmejite, ko nekdo pove nekaj smešnega.
Če boste znali vsak dan uživati v drobnih trenutkih radosti, boste izboljšali svoje počutje. Seveda bo učinek tega pri nekaterih ljudeh večji kot pri drugih.
(Jolanta Burke, The Conversation)
