Elizabeta Planinšič
Preiskovalci FBI-ja, opremljeni z zaščitnimi oblačili, rokavicami, škornji, niso bili čisto prepričani, kaj bodo našli za z verigo ograjenim in ključavnico zaklenjenim območjem v gozdnatem predelu v ameriški zvezni državi Tennessee. Vedeli so le, da bodo naleteli na veliko trupel. Posebni agentje in analitiki so bili študentje, ki so se udeležili tečaja Laboratorija FBI za odkrivanje posmrtnih ostankov, ki ga že tradicionalno vsako leto marca organizira Center za forenzično antropologijo na Antropološkem raziskovalnem objektu v Knoxvillu.
Delci sestavljajo zgodbo
"Vse raziskave, ki jih opravimo tukaj, pomenijo dobrobit preiskovalnim organom, pa tudi korak naprej pri forenzični znanosti, da je lažje prepoznati, kje so pokopani ljudje in kako jih izkopati," pravi Dawnie Wolfe Steadman, direktorica Centra za forenzično antropologijo Univerze v Tennesseeju, ki sicer upravlja s preiskovalnim objektom. Da uprizorijo resnične življenjske scenarije, so trupla darovalcev prepuščena, da razpadejo pod različnimi pogoji: delno oblečena, zavita v plastiko, položena v avtomobilski prtljažnik ali zabojnik za smeti. "Vse to so situacije, ki jih lahko nato testiramo," pravi Steadmanova, "da kasneje naše ugotovitve pomagajo preiskovalcem, da bolje razumejo primer, ki ga preiskujejo."
Pristali na to, da se njihova trupla uporabijo v raziskovalne namene
Vsaka napaka je lahko usodna
"Tehnike, o katerih poučujemo študente, so natančno takšne, kot bi morale biti, ko se preiskovalec približa prizorišču zločina, kjer se sreča s pokopanimi človeškimi ostanki," pravi Steadmanova. "To je nekaj, kar preiskovalec mora storiti, da razume kompleksnost takšnega preiskovanja." Steadmanova dodaja, da preiskovanje prizorišč zločina na prostem predstavlja poseben izziv tudi za najbolj usposobljene preiskovalce. "Če je truplo v dnevni sobi neke hiše, je jasno, kako je treba k temu pristopiti, to skicirati, dokumentirati. Popolnoma jasno je, kako se procesira takšno prizorišče zločina. Kadar pa je prizorišče zločina na prostem, pa preiskovalec nikoli ne ve, kje so meje tega prizorišča. Niti ne ve, kje vse so lahko dokazi. Cigaretni ogorek na prizorišču zločina zunaj - je to dokaz ali zgolj smet?"
