Vlado Kreslin: "Z nebes se zlahka pade"

Tudi letos so dvema koncertoma Kreslinovanje v decembru dodali še tretjega. Uvod v decembrske praznike je torej praznik za Vlada Kreslina. "Prva dva sta bila razprodana, še preden so razobesili plakate," je komentiral Kreslin. Med njim in publiko se je spletla trdna vez. To lahko pomeni le, da vzdržuje dobro kvaliteto in da ni velikih padcev. "Vsak dobro obiskan koncert je posledica prejšnjega dobrega koncerta. Če prejšnji ni bil dober, naslednjega morda niti ne bo več. S teh nebes se hitro in zlahka pada."
So bile kdaj zato dileme, kako naprej. "Pravzaprav si v dilemi ves čas. Po vsakem albumu ugibaš, kako naprej, po vsakem velikem koncertu razmišljaš, kaj narediti, da bo naslednji drugačen. Nastopamo v omejenem okolju in ne moremo biti z istim programom eno leto na turneji kot Stonesi, Springsteen in drugi." Tudi v zvezi z decembrskimi nastopi v Cankarjevem domu je očitno našel pravi izhod, kajti letos bodo osemindvajseto leto zapored ponovili tovrstno druženje.

Kreslin je naravni kulturni pojav

V osemdesetih je z Beltinško bando odprl skrinjo, v kateri so tradicionalne pesmi, ljudje iz vse Slovenije so tudi zaradi njega spet spregovorili v svojih narečjih. Miran Zupanič, režiser dokumentarnega filma o njem, je rekel, da je Vlado Kreslin naravni kulturni pojav. "Dokumentarec sledi umetniškemu razvoju Vlada Kreslina ter prikazuje kulturni kontekst, v katerem deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi," so ustvarjalci napovedali film. "Ogledal sem si ga večkrat, ker sva z režiserjem bila prisotna na kar nekaj projekcijah. Ker naju še zmeraj vabijo, ga vidim vsaka dva meseca in lahko rečem, da se mi zdi čedalje boljši, kakorkoli čudno se to sliši," pravi o njem zdaj tudi filmski junak Kreslin.
Preden je postal to, kar zdaj je, je dosti vode steklo po Muri. "Seveda. Saditi in zalivati je treba ves čas in ni samoumevno, da kaj zraste," se Vlado strinja. Seveda je bilo treba delati tudi tisto, kar se mu zdaj s časovne distance zdi, da je bilo nepotrebno, vendar se iz večine njegovih izkušenj mladi glasbeniki ne bi kaj dosti naučili. "Današnji čas je tako drugačen, da bi se kot začetnik tudi sam težko znašel v njem," poreče. "Ves čas je neka presija in gonja za novim, najnovejšim, uspešnim. Govori se predvsem o številkah. Koliko plošč je kdo prodal, koliko je zaslužil. To zavedno ali nezavedno vpliva na začetnike, da strastno iščejo formulo za uspeh. Vendar te ni."

Tisto črno sta naredila s Tomassinijem

Vlado Kreslin je v svoji karieri sodeloval z mnogimi glasbeniki, v avgustu umrli kitarist Miro Tomassini je bil najdlje njegov tesen glasbeni kompanjon. Očitno je razumel tisto, kar je Kreslin glasbeno želel, bil je izjemen skladatelj in kitarist. "Imela sva podobne glasbene vrednote, če sem lahko malo patetičen. On se je z rock glasbo ukvarjal še dlje kot jaz. Na odru je v najboljših slovenskih bendih stal že v začetku sedemdesetih. Bil je odličen poznavalec popularne glasbe, ki jo je spremljal ves ta čas, in to je bilo zelo dobro za najino kreativno sodelovanje." Avtor in soavtor več Kreslinovih najbolj priljubljenih pesmi, član zasedb Martin Krpan in Mali bogovi, je prej igral še v bendih Boomerang, Oko in Jutro.
"Že v začetku sedemdesetih let, ko sem prišel v Ljubljano, sem občudujoče strmel vanj, ko je v Študentskem naselju igral bas pri bendih Oko, Jutro. V osemdesetih sva pričela skupaj pisati pesmi in nastopati kot duo. Nastala je Tista črna kitara in množica drugih komadov, tudi tistih v Martinu Krpanu. V devetdesetih je v Malih bogovih preklopil na kitaro in ustvaril množico nepozabnih kitarskih bravur in melodij. Neskončno je število neprespanih noči od takrat, ko sva se vozila na špile z mojim fičom, polnim ozvočenja in kitar. Nepozaben je spomin na debate, ki jih je Miro imel z Jožekom v Beltinški bandi," je ob Tomasovem, tako so ga prijatelji klicali, slovesu napisal Vlado Kreslin.
Kaj pripravlja, ga še vprašam. "Prav te dni snemamo v Mariboru nove pesmi," odvrne.