Vinko Kernc
Kot marsikje tudi tu ni natančnih podatkov ali zanesljivih virov. Je pa znano, da je že leta 1894 (!) neki francoski inženir po imenu Alfred Vacheron za udeležbo na dirki med Parizom in Rouenom na svoj dirkalnik Panhard 4 hp namestil volanski obroč. Z opazno povečano natančnostjo krmiljenja se je izkazal tako dobro, da se je takšna rešitev prijela dokaj hitro, seveda pa je treba to hitrost vzeti skladno s takratnimi časi.
Tako je volanski obroč prevzel nalogo krmiljenja avtomobila, a se je kmalu izkazal za uporabnega tudi za druge naloge. Danes je že skoraj pozabljeno, a v avtomobilskih začetkih je bilo treba nenehno nastavljati predvžig in razmerje mešanice goriva in zraka. To je voznik počel z dvema ročicama, ki so ju v začetku prejšnjega stoletja že namestili na volanski obroč. Šele kaki dve desetletji kasneje so na volanski obroč dodali stikalo za trobljo.
Nadaljnji razvoj
Že v začetku prejšnjega stoletja so začeli razmišljati tudi o nastavljivosti volanskega obroča, a premiki so bili opazni šele dobrega pol stoletja kasneje v ZDA. Stopenjski način nastavitve višine obroča se je počasi umaknil brezstopenjskemu, ne dolgo za njim pa so pričeli izdelovati tudi sistem za nastavitev obroča v globino. Medtem se je volanski obroč spreminjal v več smereh: modno (videz), ergonomsko in z uporabo različnih materialov (kovina, les, plastika, usnje).
Vse omenjene izboljšave so se počasi selile od najdražjih vse do najcenejših avtomobilov, v ZDA pa so nanj ali ob njega že pričeli nameščati dodatne komande, kot so denimo tiste za ohranjanje nastavljene hitrosti (tempomat). Ena večjih sprememb na volanskem obroču je bila v 70. letih montaža varnostne blazine v njegovo sredino, kar je danes že povsem vsakdanja reč.
Volanski obroč danes
Ergonomija, ki se močno sili v ospredje, je močno posegla v obliko volanskega obroča. Ta je postal debelejši, v predelu držanja ergonomsko oblikovan, nekateri so po vzoru dirkalnikov v spodnjem delu celo prisekani. Obroč je po zaslugi servoojačanja tudi manjši, nič posebnega pa ni več, če je ogrevan.
Današnji volanski obroč je tehnično zelo kompleksna zadeva. Na njem že dolgo nista več zgolj stikalo troblje in varnostna blazina; rešitve oziroma izvedbe se razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca in se spreminjajo tudi znotraj iste znamke s predstavitvijo novih generacij vozil, ne glede na to pa lahko volanski obroč gosti številne komande.
Najpogosteje so tam gumbi za nadzor tempomata, nekaterih asistenčnih sistemov, krmiljenja potovalnega računalnika in krmiljenja avdiosistema, za spreminjanje podob digitalnih merilnikov, tam so lahko tudi gumbi ali ročice za pretikanje avtomatiziranega menjalnika, gumbi za spreminjanje vozne dinamike in celo gumb za zagon motorja.
Projekcija
Glede na avtomatizacijo, ki jo prinaša elektronika, se je dolgo zdelo, da bo volanski obroč počasi zamenjala krmilna palica (joystick), kakršno poznamo iz računalniških igric in ki bi v avtomobilu krmilila preko električnih ukazov, a kaže, da vendarle morda ne bo tako; če se bodo uresničile napovedi, avtomobili prihodnosti sploh ne bodo več imeli volanskega obroča ali česarkoli drugega, namenjenega krmiljenju, saj tega avtomobil ne bo več potreboval, ker bo vozil sam.
