(VOZILI SMO) Porsche, ki s kirurško natančnostjo reže ovinke

Pravzaprav, pokažite mi junaka, ki se bo s 180 tisočakom vrednim avtomobilom zapodil v nekoliko bolj resno terensko brezpotje. Ga ni. Sicer nikakor ne dvomim, da so Porschejevi inženirji v fazi razvoja to tudi preskušali, a rdeča nit tega izjemno dovršenega električarja je vendarle nekje drugje. V lahkotnosti potovanja. Ne glede na to, na katerem sedežu je potnik.

Če spregledam dejstvo, da morda ni oblikovno najbolj skladen in tipičen porsche, je cross turismo izjemno dovršen električni avtomobil. Od svojega kupejevskega brata se jasno razlikuje po karoserijski zasnovi od stebrička B dalje, saj ima nekoliko daljšo streho in temu primerno večji ter uporabnejši prtljažnik. Osnova odlagalnega prostora predstavlja 448 litrov, pri kakšni večji stvari pa je možno v nekaj potezah preklopiti naslon zadnje klopi v razmerju 60:40, s čimer se pridobi skupno nekaj več kot 1200 litrov. Za smučarsko ali golf opremo, morda za manjše otroško kolo bo ta prostor povsem dovolj velik. Vrata se, jasno, odpirajo povsem samostojno, s pritiskom na manjši gumb, ki je postavljen na vidnem delu zadnjega odbijača. Mi je pa na zadku tega avtomobila vendarle zelo všeč tisti minimalistični svetlobni LED-pas in po novem tudi osvetljen napis Porsche. Da ne pozabim: tudi pod sprednjim pokrovom je manjši odlagalni prostor, seveda je najbolj primeren za odlaganje polnilnih kablov.

Vstop v potniško kabino, kjer je prostora za štiri potnike (za kratko vožnjo je prostor tudi za petega), nas v nočnem času pospremi talna projekcija logotipa proizvajalca. Položaj sedenja je nizek, a nadvse udoben. Za potnika na zadnji klopi je prostora za glavo in kolena dovolj, dodatno pa imata možnost postavitve sredinskega naslona za roke in možnost aktivacije ogrevanja. Sprednja sedeža, prav tako odeta v usnje, ponujata še več: občutno boljšo ledveno oporo, možnost zračenja in 18-smerno električno nastavljanje. Skratka, vse za optimalen položaj med vožnjo. Zasnova armaturne plošče je bolj ali manj enaka kot pri predhodniku. Denimo na vrhu sredinske konzole ne manjkajo kompas, digitalna ura in prikaz, kako visoko od morja smo. Trikraki volan z nekaj fizičnimi gumbi in znanim vrtljivim stikalom zares odlično sede v roke, po novem pa so na armaturni plošči kar štirje zasloni. Ja, prav ste prebrali. Tisti četrti je zdaj na desnem delu plošče, namenjen zgolj sovozniku, ki si lahko potovanja krajša s pretočnimi video vsebinami. In najbolj pomembna stvar: voznik ga med vožnjo ne vidi. Zanimiva je tudi velika panoramska steklena streha, kjer lahko uporabnik poljubno izbira prosojno ali neprosojno (matirano) prepustnost svetlobe.

Vmesna prenova taycanu prinaša še izboljšan info-zabavni vmesnik z manjšim osrednjim zaslonom na dotik, ki vozniku informacije prenaša v slovenskem jeziku, hkrati pa omogoča nešteto različnih nastavitev v menijih. Dodatne nadgradnje prinaša še navigacijska naprava, ki zna natančno načrtovati potovanje - s priporočenimi vmesnimi postanki za polnjenje, časom polnjenja, s prometnimi podatki v živo in s podatkom, kako zmogljive so priporočene polnilne postaje. Dodaten zaslon je postavljen še na sredinskemu grebenu, ki je namenjen upravljanju klimatske naprave, odpiranju sprednjega pokrova ali zadnjih prtljažnih vrat, pisanju črk, pri iskanju želenega cilja v navigacijskem sistemu in številnim drugim možnostim. Izpostaviti velja še digitalne merilnike, ki prikazujejo vse najbolj uporabne potovalne podatke in informacije v zvezi z baterijo ter dosegom. Med drugim sistem glede na odstotek napolnjenosti izračunava najvišjo polnilno moč. Nekaj teh uporabnih potovalnih podatkov se seveda zrcali tudi na sprednjo šipo.

Porsche taycan je tehnološko eden najnaprednejših električnih avtomobilov. O tem ni dvoma. Model 4S predstavlja nekakšno vmesno stopnjo, gledano z vidika moči pogonskega sistema. Vgrajena ima dva elektromotorja z najvišjo močjo 380 kilovatov, s katerima 2355 kilogramov težki taycan cross turismo lahko doseže neverjetno brutalnost na cesti. Zelo čvrsto je treba držati volan v rokah, saj se pri nekoliko bolj dinamični vožnji vse odvija zelo hipno. Sploh če pritisnemo gumb na volanu, kjer piše Push to Pass. Deset sekund dodatne moči – skupno 440 kilovatov in kar 695 Nm navora. Vse se odvija bliskovito, a z veliko mero natančnosti. Ne glede na to, da je avto precej težek in da se na volanu, ki vozniku ponuja veliko povratnih informacij, ta podatek teže ne čuti. S kirurško natančnostjo reže ovinke, odstopanj pa ne dopušča, saj podporni sistemi budno nadzorujejo dogajanje. K odličnemu nastopu na cesti pripomore tudi krmiljenje zadnjih koles, k udobju pa zračno vzmetenje. V najvišjem položaju je karoserija od tal oddaljena 30 centimetrov.

Da je taycan cross turismo lahko dober potovalni avto, kaže dejstvo, da bi za slabih 800 kilometrov dolgo pot do Prage potrebovali le en dvanajstminutni postanek za polnjenje na hitri polnilnici. Tak podatek nam je posredoval navigacijski sistem, ko sem za končni cilj vpisal glavno mesto Češke. Uporabna kapaciteta baterije znaša 98 kWh, kar v praksi zagotavlja za okrog 450 kilometrov vožnje, a ker ima taycan vgrajeno 800-voltno polnilno infrastrukturo, je polnjenje na hitrih polnilnicah ekspresno. Denimo na Petrolovi ultra hitri polnilnici je moč začetnega polnjenja dosegla 310 kilovatov, na koprskem Ionityju pa okrog 270 kilovatov. V obeh primerih je bil postanek krajši od 15 minut. Potovalni velikan pri nas v taki obliki stane nekaj več kot 133 tisočakov, do končne cene pa je še za slabih 50 tisočakov dodatne opreme. Denimo 21-palčna platišča stanejo 4690 evrov, krmiljenje zadnjih koles dva tisočaka, panoramska streha s posebnim sistemom zatemnitve dosega ceno nekaj več kot pet tisoč evrov in tako naprej. V vsakem primeru je taycan cross avtomobil, ki bo v prvi vrsti iskal izkušenega voznika s strastjo do vožnje in avanturizma, hkrati pa tudi navdušenca nad elektro pogonom. In nenazadnje nekoga, ki si bo tak nakup lahko tudi privoščil.