Nasveti Miše Pušenjak: Ne pozabimo na naše vrtne prijatelje

Sedim pred računalnikom in razmišljam, kaj naj pravzaprav napišem. Prepričana sem, da o vrtu, zelenjavi v tem in prihodnjem tednu ne bo nihče razmišljal. Nisem pa tako dobra gospodinja, da bi vam postregla z nasveti za kuhanje, pospravljanje …, a ta opravila bodo zagotovo v ospredju v naslednjih dneh. Tudi o ravnanju z rastlinami, ki so simbol praznikov, ki so pred nami, sem že pisala. December je mesec, ko je najmanj vrtnega dela. Lahko bi rekli, da je edini mesec, v katerem nam na vrtu ni treba početi nič. Tako kot vsa živa bitja zemlja v decembru pa tudi januarju počiva. V rastlinjaku bi sicer lahko kaj postorili, a sem prepričana, da bo večini za to zmanjkalo časa.

Glog, jerebika, bezeg

Prav gotovo pa ne smemo pozabiti na ptice, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Kadar je topleje, kakor kaže tudi vremenska napoved za bližnje praznične dni, jim sicer ni hudega, vendar jih je treba občasno "spomniti", da bodo imele pri nas hrano vedno, ko jo bodo potrebovale. Če smo na ptice mislili pri zasajanju vrta, imamo nekaj rastlin, ki imajo za njih užitne plodove. Naj naštejem pet grmičkov, ki so pozno jeseni in zgodaj pozimi pomembni za ptice pri nas. Prvi je glog, ki ga uvrščamo tudi med zdravilne grme, seveda tistega divjega. Tudi na vrt lahko posadite kakšno rastlino, ki je celo lepša od tiste v naravi. Naravni glog je lahko sestavni del lepe, pisane žive meje, kjer je zanjo dovolj prostora.

Naslednje drevo, tudi zelo lepo, je jerebika. Zadnja leta so zelo moderne katalpe, hitro rastoča drevesa, ki rastejo v naravi v lepi dežnikasti obliki. Jerebika ima vse te lastnosti, poleg tega jeseni rodi užitne, dekorativne rdeče jagode, ki so zelo kvalitetna ptičja hrana. Jerebike so pred leti, ko smo panično sekali sadovnjake zaradi ognjevke, izgubile svoj čar. Zdaj, ko vidimo, da ni samo uničevanje tisto, kar lahko naredimo v boju s to resnično nevarno bakterijo, je čas, da jerebike spet vrnemo na vrtove. Zame je jerebika eno najlepših dreves, kar jih lahko zasadimo na vrtu.

Bezeg je za večino ljudi plevel, ki ga je treba iztrebiti, malokdo se zaveda njegovih zdravilnih lastnosti. Iz bezgovih cvetov lahko pripravimo osvežilno poletno pijačo, iz plodov pa sok, tako poln antioksidantov, da ga naenkrat ne smemo veliko spiti. Namesto bezga je sedaj veliko bolj v modi aronija pa še nekaj novih eksotičnih rastlin, ki k nam prihajajo iz tujine. Zakaj se vedno sramujemo tistega, kar raste v naši bližini, zanimivo pa nam je vse tuje, eksotično? Bezgovi listi in cvetovi so uporabni tudi na zelenjavnem vrtu, saj odganjajo polže, voluharje, lahko jih uporabljamo v pripravkih proti rastlinskim boleznim. Plodovi, jagode, so tudi odlična hrana pticam pevkam pozimi. Če vas moti divji bezeg, lahko posadite nove sorte s temnim listjem, ki jih spomladi dobite kot okrasne balkonske rastline. To so prav tako grmaste trajnice, njihove jagode pa so zelo zdrave in užitne.

Bodika, bršljan, divja trta

Naslednji grm je pravi predstavnik prihajajočih praznikov - to je bodika ali ileks. Ne pozabimo, originalna bodika je dvodomen grm, kar pomeni, da je treba na vrtu posaditi dve rastlini, moško in žensko. Samo na ženski nas potem vsako jesen razveselijo rdeče jagode. A zdaj nam vrtnarji ponujajo enodomne rastline, ki nas vsako leto razveselijo z rdečimi plodovi. Uporabljamo jih v prazničnih dekoracijah, a zagotovo jih bo veliko ostalo. Zanje nam bodo izjemno hvaležni kosi, ki poleti na vrtu pospravijo zelo veliko gosenic in škodljivih ličink, tudi strun. Zato naj bo kosov na vrtu čim več. Če imate radi kaj nenavadnega, kupite grmičke s pisanim listjem.

Tudi trdoleska je jeseni zelo lepa s pisanimi plodovi, ki jih ptice pozimi rade pospravijo. Ta rastlina ima številne oblike, od pokrovnih grmov do okrasnih plezalk in tudi dreves. Le zadnja imajo plodove, zato pazite, kaj boste kupili, če želite imeti tudi hrano za ptice. Zlasti taščice imajo zelo rade tudi plodove bršljana. Vsak bršljan jih nima, zato bo potrebnega nekaj znanja vrtnarja, da nam proda takega, ki cveti in tudi rodi. Poleg omenjenih so odlična ptičja hrana tudi plodovi divje trte, ognjenega grma, češmina, okrasnih jabolk, panešpljice in brogovite. Vsi pa so tudi lepi in zato zelo uporabni v okrasne namene.

Kot vidite, je lahko na vrtu kar nekaj rastlin, katerih plodovi so pozimi odlična hrana za naše pridne pomagače na vrtu poleti. Kar shranite si ta zapis, saj je za sajenje zdaj nekoliko prepozno, a lahko se ga lotimo že v drugi polovici februarja.

Upam, da ste za ptice pustili kakšno odcvetelo sončnico, polno semen. Tudi druge suhe enoletnice, ki so proti koncu jeseni naredile seme, so lahko ptičja hrana. Ptice pozimi potrebujejo več energije, zato bodo zelo hvaležne tudi za kakšno maščobo - loj, mast po kolinah. Poleti vam bodo vračale s petjem in predvsem odstranjevanjem škodljivcev s sadnega in okrasnega drevja.

Pospravimo predale s semeni

Del novoletnega pospravljanja in hkrati začetek nove sezone naj bo tudi pospravljanje predalov, v katerih hranimo staro seme. Vsako zimo je treba opraviti tudi to delo. Seme je živo bitje, ki nima neomejenega roka trajanja. Pravzaprav je seme živo bitje - le nekoliko upočasnjen življenjski ritem ima. Tudi če se nam zdi, da se z njim nič ne dogaja, seme ves čas diha, s tem pa počasi porablja hranilne snovi, ki so v njem skladiščene za mlado rastlino. Ta hranila kalček uporablja vse do takrat, ko nastavi prvi pravi list. Dotlej mora rastlini zadostovati v semenu uskladiščena hrana. Staro seme ima razpolago veliko manj hranil za kalček, pogosto celo vzkali, pa rastlina potem propade.

Najbolje je kupovati seme vsako leto sproti. Kupimo samo tako veliko vrečico, kolikor semen porabimo za eno setev oziroma v enem letu. Res je, da so večje vrečice nekoliko cenejše, a to nič ne pomaga, če nam potem seme slabo kali. Taka rastlina, tudi če vzkali, ima slabšo življenjsko energijo, bolj je občutljiva, skratka ni primerna za naš vrt.

Najbolje, da zavržemo vse odprte vrečice, ki so starejše od dveh let, zlasti s semeni cvetlic in začimb oziroma dišavnic. Seme cvetlic običajno ohranja kaljivost zelo kratek čas, seme dišavnic pa vsebuje veliko eteričnega olja, zato hitro izgublja kaljivost. Seme pastinaka, črnega korena, zelišč oziroma dišavnic in seme mnogih cvetlic tako tudi popolnoma izgubi kaljivost že po enem do dveh letih. Zato to seme uporabimo le, če predhodno testiramo kaljivost. Drugače raje kupimo seme teh vrtnin vsako leto znova. Seme čebule in pora, peteršilja in korenčka izgubi kaljivost po dveh do treh letih, zato je tudi seme teh vrtnin veliko bolje kupovati sproti.

Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdalj pa lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine drugih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve in rdeče pese. Če so vrečice že odprte, odštejemo eno leto od zgornjih vrednosti, če pa je seme izjemno dragoceno, naredimo kalilni test, da bomo vedeli, kako gosto moramo naslednje leto posejati.

Vse to velja tudi za domače seme, pogosto ima doma pridelano še kakšno leto krajšo življenjsko dobo. Zato je treba biti zelo pozoren in preveriti, koliko staro domače seme hranimo, da bomo pravočasno obnovili, pomladili zaloge.

Semena stročnic zamrznemo

Ob pospravljanju semena poiščimo seme fižola in ga dajmo v zamrzovalno skrinjo, če tega še nismo storili. Podobno naredimo s semenom graha. Vsi poznamo neprijetne luknjice v semenu fižola in bele črvičke v grahu. Z zamrzovanjem se prekine njihov razmnoževalni krog. Nič ne bo narobe, če bo seme zamrznjeno do setve. Grah pa lahko sejemo že v drugi polovici februarja, če je vreme ustrezno.