Seme je rastlina v malem. Večina obravnava seme kot mrtvo, neživo in neobčutljivo stvar; vzrok mnogih težav je že v tem. Seme je celotna rastlina v malem, skupaj z zemljo. V njem je zaloga hrane za mlado rastlinico za tako dolgo, dokler sama ni zmožna črpati hranil in iz njih ustvarjati rastlinske dele. Ob vsakem premikanju, posebej pa ob poškodbah, seme pospešeno diha, s tem pa porablja ta hranila. Zato po nakupu semena ne dajemo v vrečice s težkimi, ostrimi predmeti, ker ga lahko poškodujejo. Ranice so sicer majhne, s prostim očesom niso vidne, a so dovolj velike, da povzročajo izgubo energije semena in izgubo hranil, teh potem rastlinici ob vzniku lahko celo zmanjka. Tudi z nepravilnim skladiščenjem se lahko hranila izgubljajo, kar ima enake posledice.
Starost semena je zelo pomembna
Že prej ste lahko prebrali, da je seme rastlinica v malem skupaj z rezervno hrano in da je živo. To pomeni, da ves čas diha, živi, četudi se vam na prvi pogled zdi, da se z njim prav nič ne dogaja. Za to ves čas porablja zaloge hrane. Če to združimo s podaljšanjem vznika zaradi setve v premrzlo zemljo, potem je uspeh take setve zelo negotov.
Za prve setve uporabite sveže, čim mlajše seme.
Če želite torej vendarle sejati nekoliko bolj zgodaj, potem za prve setve uporabite res sveže, čim mlajše seme. Starost semena ima veliko vlogo pri kobulnicah, ker vsebuje tudi veliko eteričnih olj, mednje sodita korenček in peteršilj. Tudi staro solatno seme pogosto kali nenormalno, zato sicer vznik opazimo, kasneje pa rastline kar poniknejo. Za to ni kriva sorta solate, kakor zmotno menijo mnogi, ampak setev starega semena. Na vrečici torej poiščite žig in poglejte, do kdaj to seme kali. Če se zavedate, da ste prehitri s setvijo, potem nikakor ne vzemite semena, pri katerem piše, da uspešno kali do leta 2024. To ne pomeni, da ne bo kalilo, le verjetnost za težave je večja pri starem semenu.
Seme iz vrečic porabimo do konca
Da bo težav s kaljenjem čim manj, vam svetujem, da vsako leto nabavite samo toliko semena, kot ga potrebujete. Tako vam po predalih ne bo ostajalo staro seme. Vse seme, starejše od treh let, najprej preizkusite, ali še kali, sama pa bi ga raje zavrgla; to velja za kupljeno seme. Domače seme pa tudi poskusite pridelati čim bolj sproti.
Vedno kupite le tako velike vrečice, kolikor semena posejete sproti. V današnjih semenskih vrečicah je namreč seme zelo dobro zavarovano pred zunanjimi vplivi. Kakor hitro vrečico odpremo, je tega varstva konec. Zato ne kupujte večjih vrečic zaradi ugodnejše cene.
Če pa ne gre drugače - nekaterih vrtnin pač ne sejemo veliko vsako leto -, pa je zelo pomembno, da po setvi vrečice ne odložimo na vlažno zemljo, kakor nekateri delate. Takoj jo je treba čim bolj zapreti, po možnosti uporabiti kljukice za perilo, pospraviti na suho in hladno. Seme iz odprtih vrečic posejte v ugodnem času - ne prezgodaj ne prepozno.
Kaljenje in primerna temperatura
Ne vem, zakaj se vsem na vrtu tako zelo mudi. Vse bi radi imeli posejano čim bolj zgodaj. Pri tem pa se skrivajo pasti. Nekatere rastline res uspešno kalijo že pri dokaj nizkih temperaturah. Med vrtninami so to predvsem bob, grah, solata, pa tudi redkvica, kreša in rukola - te lahko sejemo že, če se zemlja ogreje na 2 °C. Za številne druge rastline, tudi za korenček in peteršilj, je potrebno vsaj 8 °C, idealno pa je okoli 18 °C.
Še ena zanka se skriva v besedi zemlja. Spomladi so pogosto razmere take, da se čez dan ozračje že lepo ogreje. Sami lahko hodimo okrog v kratkih rokavih, nihče pa še ne hodi bos. Mnogi ne pomislijo, da seme damo v zemljo, kar pomeni, da mora biti dovolj ogreta. Spomladi pa se le počasi segreva.
Nekoliko je odvisno od tega, s kakšno zemljo imamo opraviti. Peščene zemlje se ogrevajo nekoliko hitreje, vendar se ponoči ohladijo. Težje zemlje pa so še zelo dolgo v pomlad hladne. Vsaj približno orientacijo o tem, kako topla je vaša zemlja, lahko najdete na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, pa tudi na teletekstu Televizije Slovenija.
Trenutne temperature zemlje so sicer že blizu ugodnih, a to še ne pomeni, da moramo hitro posejati korenček in peteršilj. Vsekakor svetujem, da na prosto že posejete bob in grah. Obe vrtnini bosta veliko bolje uspevali zdaj kakor pa potem, ko bo sonce že močno in dan daljši.
Agrokoprena ne segreje zemlje
Korenček in peteršilj sejemo šele takrat, ko se zemlja ogreje na vsaj 10 °C. Vse ostale vrtnine pa potrebujejo zemljo, ogreto na najmanj 15 °C, če želimo, da bodo uspešno kalile. V semenu je namreč določena zaloga hrane. To zalogo je narava tekom stoletij predvidela za normalen čas kaljenja posamezne rastline in glede na njene potrebe. Kakor hitro se ta čas podaljša, lahko rastlini vmes zmanjka hrane. Rastlina v zemlji je vzkalila, a na prosto ni pogledala, ker je medtem zaradi pomanjkanja hranil propadla.
Za vse, ki prisegate na pokrivanje z agrokoprenami, naj povem, da te zemlje ne segrejejo. Namenjene so samo zaščiti vrtnin pred mrazom, saj se zaradi njihove posebne sestave med njimi in vrtninami naredi plast zraka. Zrak potem varuje vrtnine pred nizkimi nočnimi temperaturami. Setev pa pokrijemo plosko, po zemlji, kjer je zraka, torej izolacije, zelo malo. Vedno bolj ugotavljam, da je potrpežljivost najboljša lastnost vrtičkarjev. Jo premorete?
Pri nekaterih rastlinah je potrebna svetloba
Nekatere rastline za vznik potrebujejo svetlobo, rečemo jim svetlokalilke. Mednje sodi veliko dišavnic: timijan, majaron, kumina, kamilice, ognjič. Tudi številne druge cvetlice so med njimi. Med zelenjadnicami takih rastlin za zdaj ni. Te rastline sejemo tako, da jih na prostem samo s topim delom grabelj nežno potisnemo ob zemljo. Setev nato pokrijemo z agrokopreno, da se seme ne izsuši, ko je izpostavljeno na prostem, pa tudi ptiči ga lahko pozobajo. Če sejemo te rastlina za vzgojo sadik, ustrezne lončke napolnimo z zemljo do vrha, jo potlačimo, seme s prstom pritisnemo ob zemljo in pustimo na površini. Sama potem setev ovijem v folijo za živila, da se ne izsuši. Uporabimo lahko tudi vermikulit ali kakšen drug material.
Težave s slabim vznikom semena se pojavljajo redno, ne glede na to, ali imamo opravka s hladno ali toplo pomladjo.
Tudi peteršilj in korenček sodita v skupino vrtnin, ki potrebujejo nekaj svetlobe za uspešen vznik. Zato ju z grabljami ne pokrivamo, ampak samo nežno potisnemo tik pod površino zemlje, da sta deloma pokrita, deloma na svetlem. Ker imajo seme obeh ptiči radi, setev zavarujemo pred njimi.
Prezgodaj za setev paradižnika
Na prvem mestu bi še enkrat opozorila vse, ki imate namen pričeti s setvami: za setev paradižnika, ki ga boste pridelovali na prostem, je še absolutno prezgodaj. Lahko pa posejete papriko, feferone, čili, jajčevec, andsko jagodo, por, čebulo, zeleno in kar nekaj zelišč.
V rastlinjak že lahko posejete grah in bob, mednju pa letne solate. Lahko posejete tudi motovilec ali špinačo. Seme graha in boba čez noč namočite v kamilični čaj, ki pa ne sme biti iz filter vrečic, ali vsaj v raztopine morskih alg.
Seme je živo bitje. Ne smemo se vedno jeziti in kriviti samo njega, če rastline niso vzkalile. Najprej pomislimo, ali smo tudi mi naredili kaj narobe.
Tako kakor pri vseh živih bitjih velja tudi pri rastlinah: vse strese in spremembe veliko bolje prenašajo mlajši in manjši osebki. Če je rastlina večja, ne glede na to, da jo presajamo s koreninsko grudo, potrebuje dalj časa, da se prilagodi na nove življenjske pogoje, s tem pa tudi dalj časa, da prične cveteti. Verjemite mi, da s prehitro setvijo ne dosežete zgodnejšega pridelka.
Naredite si seznam semen
V trgovino spomladi zavijte vedno s seznamom semen, ki jih potrebujete. Takšen seznam je najlažje sestaviti, če vse vrečice, ko seme posejemo, zlagamo v posebno škatlo. Tako boste videli tudi, katere sorte ste posejali. Če vam katera ni bila všeč, si to zapišite kar na vrečico. Spomladi se vrečice samo preštejejo, zapišejo in že imamo dokaj natančen seznam. Pridružijo se mu seveda še kakšne nove rastline, ampak tako nas polne police ne zanesejo, da bi kupili preveč.
