Vsakih sedem minut je na svetu umorjena ženska

Obravnava nasilja v družini je ena prednostnih nalog slovenske policije. Gre namreč za dejanje, ki ne le da ogroža telesno in duševno zdravje posameznika, temveč ima tudi dolgoročne negativne posledice za celotno družbo. Nasilje v družini pogosto poteka za zaprtimi vrati in ostaja skrito, zato je ključnega pomena, da policija deluje hitro, strokovno in zakonito ter hkrati z veliko empatije do žrtev. V zvezi z omenjeno problematiko je uprava kriminalistične policije prejšnji teden organizirala strokovni posvet na temo nasilja v družini. Na policiji pravijo, da boj proti nasilju v družini ni le stvar ene institucije, temveč zahteva angažiranost vseh pristojnih služb in celotne družbe. Letošnji posvet je bil nekoliko drugačen, saj je prvič vključeval umetniški pristop - gledališko predstavo Pet vrst tišine, v kateri so igralke SNG Nova Gorica v odrskih prizorih prikazale doživljanje žrtev nasilja v družini.

Želeli, da se sliši glas žrtev

Predstava na odrskih deskah SNG Nova Gorica povezuje umetnost in stroko. Omogočila nam je globlji vpogled v notranji svet žrtev in njihovih stisk, ki jih pogosto težko opišemo z besedami. V predstavi novogoriške igralke Ivana Percan Kodarin, Anuša Kodelja in Marjuta Slamič v odrskih prizorih prikazujejo doživljanje žrtev nasilja v družini. O notranjem svetu žensk in otrok, ki so tarča nasilja, okolica premalo ve, tudi zato je še zmeraj pogosto vprašanje, zakaj ga ni zapustila.

Prvo slovensko uprizoritev tesnobne družinske drame angleške avtorice Shelagh Stephenson je režirala Maša Pelko, izstopajoča predstavnica najmlajše generacije slovenskih režiserjev, ki kot režiserka prvič dela v SNG Nova Gorica.

Shelagh Stephenson (doslej je v slovenščini zaživela le njena igra Spomin vode v MGL) je Pet vrst tišine napisala najprej kot radijsko igro in zanjo prejela nagrado pisateljev Združenega kraljestva za najboljšo izvirno igro (1996) in nagrado sony za najboljšo dramo (1997). Nekaj let zatem je bila v londonskem gledališču Lyric Hammersmith prvič izvedena odrska različica. Kot je po predstavi povedala Pelkova, je v njej res besedilo angleške avtorice, vendar v izvirniku ima v njej veliko vlogo mož in oče, ki je nasilen do žene in hčerk. V slovenski predstavi pa njegove vloge ni, "ker smo želeli, da se sliši le glas žrtev". Predstava je namreč ob sodelovanju strokovnih sodelavcev postavljena v sedanji čas in v naše okolje, gre za nekakšno raziskovalno delo, je povedala dramaturginja Tereza Gregorič. Vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja se sodobni dramatiki intenzivno ukvarjajo s temo zlorabe otrok in molkom družbe, razgrajujejo formo idealne družine in opozarjajo, da zlorabe pogosto postanejo vzorec obnašanja, ki se prenaša iz ene generacije v drugo.

Nasilna razmerja v zaprtem družinskem krogu

Pet vrst tišine se začne z umorom očeta, življenje naj bi mu bila vzela ena od hčerk - obe trdita, da sta ga umorili, ker tako prevzemata krivdo ena za drugo. Da ga nista umorili hčerki, ampak ona sama, trdi žena umorjenega. Vse tri so združene v skupnem trpljenju, posledici nasilja, ki ga je nad njimi izvajal mož in oče. Tako je tudi ob umoru očeta, moža, ki ga policija najde mrtvega v kopalnici domačega stanovanja. Umor sproži policijsko preiskavo, psihiatrično obravnavo in pripravo obrambe na sodni proces.

Od zločina do obsodbe se skozi fragmente razgrne pretresljiva zgodovina družine in hkrati neusmiljenost družbenega in pravnega sistema, ki nasilje omogoča. Oče Billy, mama Mary ter odrasli hčerki Susan in Janet so tri desetletja živeli zaprtem v družinskem krogu nasilnih razmerij. S spomini in opisi situacij ter občutij se sestavi zgodba hudih fizičnih in psihičnih zlorab, ki so se dolga leta dogajale v tišini, tako tišini štirih družinskih članov kot tudi tišini zunanjega sveta. Čustveno izjemno močna predstava razgali po eni strani intimo in svet, v katerem so prisiljene živeti ženske, terorizirane od moža oziroma očeta, po drugi pa osvetli način obravnave strokovnih služb, v roke katerih po umoru pridejo vse tri ženske. Nenehna ponavljajoča se vprašanja preiskovalcev in nerazumljenost, zakaj nasilneža niso zapustile, so boleča, žrtve pa zaradi dolgoletne zlorabe težko najdejo odgovor.

Med procesom ustvarjanja predstave se je umetniška ekipa srečala z mnogimi strokovnjaki, ki si prizadevajo pomagati žrtvam tovrstnega nasilja. Govorili so o nemoči žrtev, ujetih v mrežo zlorab, o tišini okolice, ki rada ob tem pogleda stran, o težavah, s katerimi se soočajo posamezniki in institucije, ki si prizadevajo pomagati žrtvam. Umetnost ima namreč moč, da bolj čustveno in globlje poveže ljudi in hkrati spodbudi razpravo o rešitvah, ki jih lahko družba ponudi žrtvam in tistim, ki so priča nasilju, pa se v intimo drugih nočejo vpletati. Predstavo so je ogledalo več policistov in kriminalistov, ki imajo tudi sicer pogosta izobraževanja na temo obravnave nasilja v družini. Na policiji stremijo k temu, da bi bila ta tematika celostno obravnavana, še vedno pa prihaja do zdrsov, napak, kot na primer, da je del multidisciplinarnega tima nekdo, ki primera sploh ni obravnaval.

Neme priče so dolžne prijaviti nasilje

Gledališki predstavi je sledila okrogla miza s strokovnjaki, ki so osvetlili različne vidike problematike nasilja v družini in predlagali konkretne rešitve za preprečevanje, odkrivanje in obravnavo nasilja. Okroglo mizo je vodil Simon Rosič s Policijske uprave Nova Gorica, ki je tudi aktivno sodeloval pri pripravah predstave Pet vrst tišine. Rosičeve gostje so bile režiserka predstave Maša Pelko, ki je pojasnila, zakaj se je odločila za to predstavo in sodelovanje z različnimi ustanovami in organizacijami, tudi nevladnimi, ki obravnavajo žrtve in tudi storilce nasilja v družini, Bojana Kračan z uprave kriminalistične policije, ki je izpostavila, kaj je ključno pri obravnavi nasilja v družini ter kako pomembno je, da se ga celostno obravnava, socialna delavka Tjaša Komac iz Centra za socialno delo Severna Primorska, Enota Nova Gorica, ki je opisala vidik žrtev pri obravnavi nasilja v družini ter se dotaknila tudi zahtevnosti dela s storilci teh kaznivih dejanj, tožilka Damijana Bandelj z Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici, ki je spregovorila o spremembah na področju obravnave nasilja v družini in kako bi sistem učinkoviteje obravnaval ta kazniva dejanja, ter direktorica Mladinskega centra Nova Gorica Jana Kruh, ki je opisala, kaj pomaga, da se otroci odprejo, ko se doma dogaja nasilje v družini, kako slišati otroke in na kakšen način pristopiti do njih.

"V policiji smo ponosni, da je Policijska uprava Nova Gorica skupaj s strokovnjaki s področja tožilstva, sodstva, psihiatrije, centrov za socialno delo, z Društvom SOS telefon in varno hišo sodelovala pri umetniškem projektu Pet vrst tišine. Gre za izjemno predstavo, ki je letos uvrščena v tekmovalni program Festivala Borštnikovo srečanje. To je bila izjemna priložnost, da smo s pomočjo umetnosti osvetlili zelo kompleksno in bolečo temo nasilja v družini. To sodelovanje je za nas pomembno, ker odpira prostor za širši družbeni dialog in ozaveščanje o vlogi policije in drugih organov in organizacij pri zaščiti žrtev in preprečevanju nasilja," je dejala Bojana Kračan. Dodala je, da se prav v tem ta posvet razlikuje od "običajnih". Umetnost ima namreč moč, da na čustven in globok način poveže ljudi ter spodbudi razpravo o rešitvah, ki jih kot skupnost lahko ponudimo. S tem prispevamo k temu, da nasilje postane tema, o kateri ne bomo več molčali, temveč bomo skupaj iskali poti, kako ga učinkovito preprečiti.

Tjaša Komac in Jana Kruh pa sta poudarili, da so neme priče, širša javnost, ki spremlja nasilje v družini (sosedi, sodelavci, prijatelji in znanci), dolžne ozavestiti svoj del odgovornosti in prekiniti molk ter prijaviti povzročitelja. Še posebno otroci so nemočni in družino, četudi se v njej dogaja nasilje, dojemajo kot varen prostor. Svojo stisko težko delijo z neznanci in pogosto zapadejo v začarani krog zlorab alkohola in drog, iz katerega se ne morejo izviti. Dolžnost družbe kot celote je, da jim pomaga zaživeti varno in dostojno življenje.

Z nasiljem v družini se sreča skoraj vsak policist

"Nasilje v družini je težava, ki presega meje posameznih domov, hiš in stanovanj. Gre za kršitve Splošne deklaracije o človekovih pravicah po osebni varnosti, dostojanstvu in enakih pravicah, kar nam pristojnim institucijam nalaga dolžnost, da zaščitimo žrtev, ukrepamo proti povzročitelju, predvsem pa vsem vpletenim poskušamo omogočiti življenje brez nasilja in zlorab. Ne nazadnje smo v Sloveniji pred leti ratificirali tudi Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti temu nasilju, tako imenovano Istanbulsko konvencijo. S tem prvim mednarodnim dokumentom za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti smo se kot pravna država ne le z nacionalno zakonodajo, temveč tudi na ravni mednarodnega prava zavezali, da bomo to obliko nasilja dosledno preganjali," je na posvetu dejal generalni direktor policije Senad Jušić.

Z nasiljem v družini se sreča skoraj vsak policist, zato si v policiji prizadevajo, da bi bili - predvsem za izvedbo prvih ukrepov za zaščito žrtev in zavarovanja dokazov - usposobljeni čisto vsi policisti, ne le kriminalisti; tako policisti v intervencijah kot tudi policisti v operativno-komunikacijskih centrih, ki imajo po telefonu prvi stik z žrtvijo oziroma prijaviteljem. Sicer pa policija žrtve in priče nasilja nenehno spodbuja k prijavi. Prijava je namreč ključna, da so pristojne službe o nasilju obveščene in da lahko ukrepajo. Ob tem pa je zelo pomembno, da jim žrtve lahko zaupajo.

"Nasilje v družini je pomembna, a tudi težka in zahtevna tematika. Kot družba jo moramo obravnavati z vso resnostjo in se odločno soočiti z izzivi, ki jih prinaša. Nasilje v družini je problem, ki presega zgolj fizične posledice - prizadene tudi posameznikovo duševnost, dostojanstvo in osnovno človečnost. Boj proti nasilju v družini ni stvar oziroma pristojnost samo ene institucije, organizacije ali sektorja. Je boj vseh ljudi, ki zahteva sodelovanje, podporo in angažiranost celotne skupnosti. Le skupaj lahko ustvarimo varno okolje za vse državljane. To lahko dosežemo z glasnim obsojanjem vsakršnih oblik nasilja, z zagotavljanjem varnega in spodbudnega okolja za vse žrtve, z omogočanjem psihosocialne pomoči za žrtve in pri lajšanju odhoda iz nasilnega odnosa," je dejala državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle. Dodala je, da je prepričana, da bo posvet s pomočjo umetnosti in strokovnega znanja pripomogel k širjenju zavesti o pomembnosti ničelne tolerance do nasilja v naši družbi.