Elizabeta Planinšič
Pot je bila dolga, zdaj je končana - na koncu smo, je izjavil danes 64-letni Ronnie Long, potem ko je pred dnevi po 44 letih prišel izza rešetk. Oblečen v črno obleko z rdečo kravato, pokrit s klobukom v črni barvi in z rdečim trakom, na obrazu z zaščitno masko z napisom Svoboda Ronnieju, za seboj pa je vlekel svoje reči, je pomahal množici. Ta ni bila majhna, skozi leta se je oblikovala kar številčna skupina, ki je naredila tudi spletno stran Free Ronnie Long: skozi leta je ponavljala, da je temnopolti moški v zaporu po krivici. Tudi Long je ves čas zatrjeval, da tega, za kar so ga obsodili, ni storil.
Dvajsetletnega so Ronnieja Longa leta 1978 obsodili na 80 let ječe zaradi posilstva in vloma. Tistega 25. aprila 1976 je nekdo poklical na interventno številko v mestu Charlotte v ameriški zvezni državi Severna Karolina. V Concordu, predmestju Charlotte, je okoli 21.30 nekdo vlomil v hišo 54-letne Sarah Bost. Kot je bilo kasneje zapisano v sodnem spisu, je "moški nasilno vstopil v dom in stanovalki prislonil nož pod grlo". Najprej naj bi bil sicer terjal denar, a ko ga ženska vsiljivcu ni mogla izročiti, saj ga ni imela, se je moški "razjezil, jo preklinjal, vrgel na tla, ji strgal obleko, jo pretepel in posilil". Moški je nato pobegnil, žensko pa golo pustil v hiši. Bostova je brez obleke stekla k sosedom in povedala, da jo je "pravkar posilil Afroameričan". Policijska uprava Concorda je pričela preiskovati primer, policisti so pregledali celotno hišo in opravili pogovor z napadeno žensko, ki je podrobno opisala, kakšen je bil videti storilec. Dan po zločinu so preiskovalci Bostovi pokazali slike trinajstih osumljencev, a nobenega od njih napadena ženska ni prepoznala kot napadalca. Fotografije Ronnieja Longa sicer ni bilo med pokazanimi.
Žrtev je pokazala nanj
Nekaj dni kasneje, 10. maja 1976, so po posiljeno žensko prišli policisti, da jo pospremijo na sodišče, saj je obstajala možnost, da je na sodišču moški, ki bi lahko bil posiljevalec. Bostovo, sicer še zmeraj zelo travmatizirano, so zamaskirali in jo odpeljali na sodišče. Tam je bil v popolnoma drugem, nepovezanem primeru Ronnie W. Long. Bostova je ob pogledu nanj dejala, da je ta moški brez dvoma tisti, ki je vstopil v njeno hišo in jo napadel. Pričevanje Bostove se je nato izkazalo kot ključno za tožilstvo, še posebej, ker je Long ves čas zatrjeval, da je nedolžen. V času zločina je bil doma s svojo materjo.
Policisti skrivali dokaze
Največje presenečenje pa je prišlo na dan leta 2015. Takrat je Long sodeloval pri testiranju DNK. Med dokazi je bil namreč tudi vzorec sperme napadalca. In testiranje je Longa izključilo kot možnega storilca. Takrat je v javnost tudi prišla informacija, da je policija imela kar 43 vzorcev prstnih odtisov, vzetih na kraju zločina, a se nobeden ni ujemal z Longovimi. Policija je vse te prstne odtise leta 1976 zamolčala obrambi.
A tudi vse to ni bilo dovolj, senat ameriškega pritožbenega sodišča je zavrnil prizadevanje Longa in njegovih odvetnikov za ponovno sojenje. Žrtev, Sarah Bost, je v tem času umrla. Trije sodniki so glasovali, rezultat je bil 2:1! Eden od sodnikov, ki je bil proti vnovičnemu sojenju, je celo zapisal, da bi bil Long tudi z novimi dokazi vseeno obsojen. Za vnovično sojenje pa je bila sodnica Stephanie D. Thacker, ki je s svojim glasovanjem odprla možnost za pritožbo na obsodbo iz leta 1976, ki je pomenila majhno zmago Longa. "Dokazi so kapljali na plano skozi leta in odkrivali resnico, na katero je Long opozarjal desetletja. Ne bi ga smeli spoznati za krivega. Sodišče mu mora dati še eno priložnost, da se na sojenju razkrijejo dokazi, ki bi se morali pred skoraj pol stoletja." Temu je pritožbeno sodišče pritrdilo. Kot so zapisali, so bile Longove pravice v postopku kršene "s skrb zbujajočim in udarnim vzorcem namernega policijskega skrivanja materialnih dokazov". Ob tem je omenjeno tudi, da je Longa obsodila porota, sestavljena samo iz belopoltih porotnikov.
Tožilstvo Severne Karoline se je po odločitvi sodišča odločilo, da se ne bodo več borili proti ponovnemu sojenju, zato so predlagali Longovo izpustitev. A čeprav je na prostosti, Long še ni svoboden. Čaka ga namreč ponovno sojenje, če se bo sodišče tako odločilo. Lahko pa se tožilstvo odloči in umakne vse obtožbe zoper Longa.
Ko je Long izvedel, da bo izpuščen, ni mogel verjeti. "Da bi se lahko sprehajal brez nadzora, to je nemogoče," je dejal. Da bo država držala besedo, glede na desetletja krivic ni verjel. A se je zgodilo. Zdaj, je dejal novinarjem, si želi preživeti čas s svojo družino, vključno z ženo AshLeigh, s katero se je poročil leta 2014, in obiskati grob svojih staršev. Rekel je: "Vem, da sta moja mati in oče umrla z zlomljenima srcema. Ko obiščem pokopališče, jima bom dejal: vajin sin je nedolžen." Long je bil izpuščen na rojstni dan svoje žene. "To je najboljše darilo za rojstni dan na svetu. Še vedno mislim, da sanjam," je dejala AshLeigh. Longa je spoznala, ko je bila kot študentka kazenskega pravosodja na univerzi v Severni Karolini nekajkrat v zaporu.
Long je dejal, da nikoli ni izgubil upanja, da bo resnica zmagala. Njegovo sporočilo drugim je bilo preprosto: "Nikoli ne obupajte."
