Janez Kovačič
Renault je bil vsem dolgo na očeh zaradi preprostega razloga - bil je večinski oziroma 68-odstotni lastnik največje ruske avtomobilske tovarne AvtoVAZ. Ta je lani izdelala, prodala in izvozila 340 tisoč avtomobilov, na domačem, torej ruskem trgu (lani okoli 1,6 milijona vozil) pa si je zagotovila omembe vreden 22-odstotni tržni delež. Nekateri renaulti in tudi nissani (Nissan je sestavni del zveze z Renaultom in Mitsubishijem) so nastajali tudi v manjši tovarni v bližini Moskve. Ko je francoska tovarna odlašala z odhodom iz Rusije, jo je na to "opomnil" tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, kar je ob dejstvu, da se sedaj na jesen poslavljajo še zadnja avtomobilska imena, vsaj zanimivo … Renault je tako delež v AvtoVAZ kot omenjeno tovarno v bližini Moskve "prenesel" na ruski centralni inštitut za raziskave in razvoj motorjev, lastništvo podjetja Renault Rusija pa na rusko prestolnico. S tem se je menda izognil grozeči nacionalizaciji in si hkrati izboril možnost odkupa čez šest let. Že tedaj je bilo rečeno, da bo zaradi tega izguba na Renaultovem kontu v letu 2022 presegla ali vsaj dosegla milijardo evrov. Britanski Financial Times je tedaj tudi poročal, da so Francozi svoje ruske avtomobilske operacije prodali za dva rublja …
Nekaj podobnega je pred nedavnim storil tudi japonski Nissan. Pred nekaj tedni je japonska hiša sporočila, da bo manjšo tovarno v Sankt Peterburgu in oddelek za raziskave za en evro prenesla na podjetje Nami, ki je v državni lasti. V tovarni je nastajal športni terenec X-trail, rusko ministrstvo za energijo in trgovino pa je ob tem potrdilo, da si je Nissan izboril pravico, da po šestih letih vse skupaj odkupi. Tudi Mitsubishi, sestavni del prej omenjene zveze, je prav tako sporočil, da razmišlja o podobnem koraku, toda ta japonska tovarna v Rusiji nima obsežnejše proizvodnje, pač pa zgolj ali predvsem prodajno mrežo. Nissan je že izračunal, koliko ga bo stala "prodaja" tovarne, saj naj bi bil zaradi tega ob nič kaj skromnih 677 milijonov evrov. Res je, da proizvodnja v tovarni v Sankt Peterburgu stoji že dobrega pol leta, toda očitno so se pri Nissanu sedaj vdali v usodo - in odšli.
Nemški Volkswagen (VW) se je vse doslej prav tako držal ob strani. V Kalugi, kraju jugovzhodno od Moskve, ima tovarno, ki jo je odprl leta 2009 in vanjo vložil neskromno milijardo evrov. Odprtja tovarne se je tedaj udeležil dr. Martin Winterkorn, človek, ki je bil do septembra 2015 na čelu koncerna Volkswagen, sedaj pa v Nemčiji čaka na začetek sojenja zaradi vloge v slovitem škandalu Dieselgate. Tam je bil tedaj tudi Vladimir Putin, ki pa si je vse skupaj ogledal zgolj iz helikopterja, a je odprtje označil za "domoljubno"… VW je delo v Kalugi prav tako ustavil kmalu po ruskem napadu na Ukrajino, vendar ni odpustil okoli 4500 zaposlenih. Sedaj je menda naredil križ, vendar ni nič slišati, da bi se odločil za "donacijo" v Renaultovem in Nissanovem slogu.
Japonska Toyota, tudi letos največja avtomobilska tovarna na zemeljski obli, ima prav tako tovarno v Sankt Peterburgu. Proizvodnjo so ustavili marca in hkrati prenehali uvažati/prodajati toyote na ruskem trgu. V tovarni so Japonci izdelovali športnega terenca RAV4 in limuzinskega camryja, lani vsega skupaj več kot 81 tisoč vozil. V tovarni je imelo delo 1900 delavcev, v Moskvi pa se je s prodajo in vsemi drugimi stvarmi ukvarjalo še okoli 450 ljudi. Tovarna v Sankt Peterburgu je začela delovati leta 2007, investicija je bila tedaj vredna približno 670 milijonov evrov, pri Toyoti pa upajo, da jo bodo lahko prodali.
