Znanstveniki so v okviru raziskave, ki sta jo vodila Simone Ritter z Univerze Radboud na Nizozemskem in Sam Ferguson s Tehnološke fakultete v Sydneyju, preverili, kako poslušanje glasbe vpliva na ljudi, medtem ko delajo. Preučili so, kako poslušanje različnih vrst glasbe med delom vpliva na različne načine razmišljanja v primerjavi z delom v tišini.
Raziskava je pokazala, da je vesela glasba izboljšala divergentno mišljenje pri testirancih. Gre za mišljenje, ki je povezano z ustvarjalnostjo. Hkrati se je izkazalo, da taka glasba prav nič ne vpliva na konvergentno mišljenje, ki ga uporabljamo za reševanje problemov.
Pri raziskavi je sodelovalo 155 ljudi, ki so bili razdeljeni v pet skupin. Vsaka skupina je morala opraviti določeno nalogo. Testiranci v štirih skupinah so nalogo reševali ob poslušanju klasične glasbe, katere cilj je bil izzvati določena razpoloženja. Poslušali so skladbo Mars (prvi stavek suite Planeti) skladatelja Gustava Holsta ter skladbo Pomlad (prvi del koncerta Štirje letni časi) skladatelja Antonia Vivladija. Testiranci v peti skupini so delali v tišini.
Raziskovalci so sklenili, da so imeli testiranci, ki so delali ob poslušanju glasbe, izvirnejše ideje. "Ta projekt je pokazal, da morda obstaja povezava med poslušanjem glasbe ter divergentno in konvergentno ustvarjalnostjo. Dokazali smo, da je poslušanje vesele glasbe, denimo klasične glasbe, ki izboljša razpoloženje, povezano s stopnjevanjem divergentnega mišljenja, vendar ne tudi konvergentnega," sta pojasnila Ritterjeva in Ferguson.
Na podlagi te raziskave lahko torej sklepamo, da bi nam lahko bilo poslušanje spodbudne in vesele glasbe v pomoč pri kognitivnih aktivnostih. Toda če se trudimo rešiti nek problem, je morda bolje, da to počnemo v miru in tišini.
