Potenje je običajno način, s katerim telo prepreči pregrevanje. Toda za nekatere je nenehno potenje velika težava. Kaj lahko storimo? In zakaj se sploh potimo? Ljudje moramo uravnavati svojo telesno temperaturo, da ostane konstantna, tudi ko se temperatura v naši okolici dvigne - na primer na vroč poletni dan, med namakanjem v masažni kadi ali tekom za avtobusom. Zvišanje notranje telesne temperature bi lahko povzročilo pregrevanje organov, utrujenost, toplotno izčrpanost in vročinski udar. Za preprečevanje pregrevanja je potrebno ravnotežje med toploto, ki jo naše telo proizvaja (zaradi presnove), toploto iz okolja in toploto, ki jo telo izgubi. V koži in centralnem živčnem sistemu (možganih in hrbtenjači) imamo temperaturne senzorje, ki pošiljajo signale telesnemu termostatu v možganih in ga opozorijo na zvišanje telesne temperature. Naš največji organ je koža, ki odvaja toploto iz telesa. Najbolj opazen način izgube toplote je prav potenje.
Kako nas potenje ohladi
Ko se temperatura kože ali telesa dovolj dvigne, termostat v možganih pošilja impulze preko našega centralnega živčnega sistema, da poveča pretok krvi v kožo. Termostat aktivira tudi žleze znojnice, ki sproščajo kapljice na našo kožo, te pa se spremenijo v hlape, ko steče kri skozi žile pod njimi. Ko znoj izhlapi, energija (v obliki toplote) prehaja v okolje in hladi kri. Ohlajena kri steče nazaj v srce in možgane ter zniža telesno temperaturo. Zaradi tega nas aktivnost na soncu tako izčrpa - telo dela veliko bolj kot običajno in porabi veliko več energije, da se ohladi. S preprečevanjem pregrevanja naših organov nas znoj ohranja zdrave, omogoča pa tudi lažje prenašanje vročega poletja. Zelo pomembno pa je, da smo na vroč dan dovolj hidrirani, saj lahko telo le tako proizvede in nadomesti količino znoja, potrebno za ohladitev.
Kaj vse povzroča dodatno potenje
- Stres. Ste že kdaj opazili, da se preznojite, ko ste pod stresom? Druga vrsta žlez znojnic, apokrine znojnice, so povezane z lasnimi mešički in se pogosto odzivajo na čustveni stres. Ta vrsta znoja se združuje z bakterijami na koži in povzroči neprijeten telesni vonj.
- Menopavza. Do 75 odstotkov žensk med menopavzo doživlja akutne napade močnega potenja oziroma navale vročine. Količina znoja, ki nastane med dvo- do triminutnim navalom vročine, je lahko podobna količini, ki nastane med vadbo. Večina ljudi misli, da so navali vročine posledica zvišanja telesne temperature. Toda naše raziskave kažejo, da morda ni tako.
- Preveč alkohola. Tudi pitje alkoholnih pijač lahko poveča potenje. Alkohol namreč poviša srčni utrip in povzroči, da se krvne žile sprostijo in razširijo. To poveča pordelost kože in hitrost potenja, kar lahko dejansko povzroči znižanje telesne temperature.
Kaj lahko storimo
Močno znojenje (hiperhidroza) se lahko pojavi v nenavadnih situacijah, na primer v hladnejšem podnebju ali brez navideznega razloga. Potenje je lahko zelo neprijetno, a obstajajo načini za njegovo preprečevanje ali blažitev, o katerih se lahko pogovorite s svojim zdravnikom.
Vadba izboljša našo sposobnost, da se potimo in s tem primerno ohladimo
Ena od možnosti je uporaba antiperspiranta z aluminijevimi ali topikalnimi aluminijevimi solmi, ki blokirajo žleze znojnice. Dolgoročna rešitev je injiciranje botulinskega toksina (splošno znanega kot botoks) v kožo, ki paralizira injicirano območje (pazduhe, roke in stopala) in prepreči aktivacijo žlez znojnic. Lahko pa se odločite za nizkofrekvenčne električne stimulacije (iontoforeza), zdravila na recept ali kirurško zdravljenje.
Za ženske v menopavzi je dokazano, da lahko skrbno nadzorovana vadba izboljša uravnavanje temperature, kar vodi do manjšega števila vročinskih oblivov, ki so hkrati tudi manj močni. V tem primeru mora potekati vadba 16 tednov, najprimernejša pa je progresivna zmerno intenzivna aerobna vadba, kot sta tek in kolesarjenje, traja pa naj največ eno uro tri do pet dni na teden.
