Ko greste k zdravniku, pričakujete, da vas bo poslušal, ko mu boste povedali, kaj vas skrbi, in vam pomagal odpraviti težave, s katerimi se soočate. Toda mnoge ženske, zlasti tiste s stanji, ki jih spremljajo tudi kronične bolečine, imajo drugačne izkušnje. To je razlog, da velikokrat ne prejmejo ustrezne terapije. Raziskovalci so se denimo pogovarjali z ženskami, ki trpijo zaradi endometrioze (v povprečju se pojavi pri vsaki deseti ženski in povzroča boleče menstruacije ter spolne odnose, lahko tudi neplodnost), in jih povprašali o njihovih izkušnjah z zdravniki. Ugotovili so, da mnoge niso bile deležne podpore, ki bi jo potrebovale, ugotavlja Annalise Weckesser, predavateljica medicinske antropologije z Mestne univerze Birmingham. Ena od udeleženk raziskave je denimo povedala, da se je morala res močno potruditi, da ji je zdravnik verjel. Kajti zdravniki ženskam po njenih besedah velikokrat ne verjamejo, kar te tudi takoj začutijo.
Bolečina ni nekaj, kar bi morali preprosto sprejeti in prenašati.
Več kot polovica udeleženk raziskave, opravljene po naročilu britanske dobrodelne organizacije Wellbeing of Women, ki se veliko ukvarja z zdravjem žensk, je povedala, da so jih zdravstveni delavci v določenih situacijah ignorirali ali preprosto odslovili, ko so se nanje obrnile zaradi bolečin. O podobnih izkušnjah poročajo tudi ženske drugod po svetu - v Severni Ameriki, Avstraliji in Evropi.
Očitno obstaja velika razlika med spoloma, ko gre za identificiranje in zdravljenje bolečin pri ženskah in moških. Pri ženskah denimo obstaja manjša verjetnost, da bodo deležne ustreznega zdravljenja pri kroničnih stanjih, kot sta angina pektoris in mišično-skeletne bolečine. Obstaja tudi štirikrat večja verjetnost, da bo zdravnik moškemu predpisal zamenjavo kolenskega sklepa, ženski z enako poškodbo kolena pa ne. Ženske so v primerjavi z moškimi deležne tudi slabše oskrbe po srčnem napadu. Slabša zdravstvena oskrba naj bi bila v Angliji in Walesu med letoma 2002 in 2013 vzrok za smrt 8243 žensk, ki so po nepotrebnem umrle za posledicami srčnega napada.
Posledica ignoriranja žensk, ki tožijo zaradi bolečin, sta tudi zapoznela postavitev diagnoze in začetek zdravljenja pri stanjih, kot sta sindrom policističnih jajčnikov in endometrioza. Te razlike med spoloma, ko gre za upoštevanje poročil o bolečinah, ne prizadenejo le odraslih žensk, ampak tudi deklice in mladostnice. Tudi njih zdravniki hitreje odpravijo kot mlade moške. Razlika med spoloma je še večja pri temnopoltih ženskah, ki jih zdravniki, ko poročajo o bolečinah, odpravijo še pogosteje kot njihove belopolte sotrpinke in so deležne še slabe medicinske oskrbe. Hkrati je bilo doslej opravljenih zelo malo raziskav o zdravljenju bolečin pri pacientih različnih spolnih usmerjenosti in identitet ter transspolnih, nebinarnih in interspolnih pacientih, kar pomeni, da so ti še na slabšem, ko gre za dostop do zdravljenja.
Razlika med spoloma pri zdravljenju bolečin
Prevladujoči spolni stereotipi so glavni razlog za podcenjevanje bolečin pri ženskah. V skladu s temi splošno razširjenimi stereotipi, ki jim podležejo tudi zdravstveni delavci, moški bolečine prenašajo stoično, ženske pa čustveno. Moški menda manj pogosto poiščejo pomoč zaradi bolečin, zato jim je treba verjeti, ko to storijo. V resnici je to prepričanje zmotno. Raziskave so namreč pokazale, da moški zdravnika zaradi bolečin obiščejo enako pogosto kot ženske. Razširjeno je tudi prepričanje, da ženske bolje prenašajo bolečine, zlasti zaradi menstrualnih bolečin in bolečin pri porodu. Ti stereotipi so razlog, da bolečine pri ženskah veljajo za "naravne" in "normalne", zato jih zdravniki pogosto ne vzamejo resno.
Neka študija, v okviru katere so zdravstveni delavci gledali videoposnetke ženskih in moških pacientov s hudimi kroničnimi bolečinami v ramenih, je pokazala, da obstaja večja verjetnost, da bodo zdravniki podcenili bolečine pri ženskah. Hkrati so poročali, da bi bila za ženske, ne pa tudi za moške, koristna psihoterapija. Druge raziskave pa so pokazale, da zdravniki ženskam z bolečinami velikokrat prej predpišejo pomirjevala kot protibolečinska zdravila.
Ženske so že od nekdaj premalo zastopane pri medicinskih raziskavah in kliničnih testiranjih. V Veliki Britaniji se bodo morali od prihodnjega leta zdravniki splošne medicine obvezno udeležiti dodatnega izobraževanja o zdravju žensk. To utegne biti pojasnilo za pomanjkljivo znanje družinskih zdravnikov o bolečinah in zdravstvenih težavah, zaradi katerih se nanje obračajo njihove pacientke. Hkrati bodo tudi ženske prejemale zdravila in terapije, ki so jih testirali samo na moških, čeprav obstaja večja verjetnost, da se bodo pri njih pojavili neželeni učinki teh novih zdravil.
Razlik med spoloma, ko gre za upoštevanje poročil o bolečinah, ne bo mogoče odpraviti, dokler ne bodo odpravljene tudi razlike na področju medicinskih raziskav in njihovega financiranja. Za raziskave stanj, ki pogosteje in huje prizadenejo ženske (na primer migrene in endometrioza), je na splošno namenjenega veliko manj denarja glede na njihovo resnost in razširjenost. Nasprotno pa je za raziskave stanj, ki prizadenejo v glavnem moške (na primer hiv), namenjenega več denarja, čeprav niso tako zelo razširjena.
Pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe
Bolečina ni nekaj, kar bi morali preprosto sprejeti in prenašati. Če menite, da bi se morali o bolečinah, ki jih čutite, pogovoriti s svojim zdravnikom, obstaja kar nekaj načinov, s katerimi boste poskrbeli, da vas bo vzel resno. Namesto da pri zdravniku za ocenjevanje jakosti bolečine uporabite lestvico, mu raje pojasnite, da so bolečine tako hude, da vas ovirajo pri vaših vsakdanjih opravilih. V veliko pomoč bo tudi, če boste bolečine in z njimi povezane simptome spremljali z aplikacijo ali vodenjem dnevnika, ki ju prinesite na pregled. Če se vam zdi potrebno, načnite tudi vprašanje pristranskosti pri obravnavi bolečin. Svojega zdravnika vprašajte, kako bo poskrbel, da se ne boste znašli v veliki skupini žensk, ki se ne počutijo ustrezno obravnavane. Prosite ga, naj vam pojasni, kako postavlja diagnoze in izključuje določena stanja. Lahko pa tudi zahtevate, da v vašo kartoteko zapiše, zakaj vas ni napotil k specialistu. To utegne biti koristno, če se boste naslednjič vrnili k njemu z enakimi simptomi.
Če se boste počutili bolje, naj vas na pregled spremlja kateri od družinskih članov ali prijatelj. Lahko pa vas spremlja tudi zagovornik pacientovih pravic, ki se bo zavzel za vas in poskrbel, da boste deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. K temu, da bodo zdravniki začeli ženske končno jemati resno, ko se bodo nanje obrnile zaradi bolečin, bo prispevalo tudi zagotavljanje zadostnih sredstev za raziskave na področju bolezenskih stanj, ki prizadenejo v glavnem ženske, dodatno usposabljanje družinskih zdravnikov in večja ozaveščenost glede bolečinske vrzeli med spoloma.
