Pri Krajnčevih so v začetku sedemdesetih prejšnjega stoletja na stopnicah pred hišo imeli gramofon. Tudi sosedovi otroci smo tam, običajno z najnižje stopnice, poslušali glasbo. Green, green grass of home in I' m coming home je pel Tom Jones, ker so takrat vsi, razen nas, ki smo bili vedno doma, nekje bili in bi se vrnili. Elvis Presley, ABBA, Beatlesi, Bee Gees, hiti v slogu Missisipi in Paloma Blanca, 30 let, Solza, ki je ne prodam, Tvoje solze, Tike, tike, tačke, Bili smo djeca mi, Lola in - Kićo Slabinac. Tri sladke riječi in Zbog jedne divne crne žene.
Pevec in skladatelj se je rodil v Osijeku, njegova stara mati je bila Slovenka iz Spodnje Ložnice pri Slovenski Bistrici. Kot otrok je padel s postelje in si tako poškodoval levo oko, da je izgubil osemdeset odstotkov vida. Starši so ga vpisali k tamburašem. Ko je leta 1960 na televiziji videl in slišal kitarske ansamble, je začel vaditi kitaro in peti, Kon Tiki, Tornado in Dinamit so se imenovali njegovi ansambli. Dinamit je igral glasbo Shadowsov, mojstri v Osijeku in okolici so naredili rdeče kitare, ki so bile podobne fenderjem vzornikov. Potem so igrali še pesmi Beatlesov, Stonesov, Kinksov. Kićo je razlagal, da so bili izjemno dobri, tako so še kot srednješolci dobili angažma v münhenskem glasbenem klubu, v katerem so pred njimi igrali Stonesi in za njimi Kinksi. Priložnost za uspeh v tujini jim je odžrla jugoslovanska vojska, ki jih je vpoklicala na služenje.
Po vojaščini je Kićo Slabinac začel solo kariero, pel je pesmi Toma Jonesa in Elvisa Presleyja, leta 1969 je nastopil na Splitskem festivalu, dve leti kasneje je postal popularen s Plavolaska (Plavuša), pesmijo, ki jo je igral in pel že z Dinamiti. Leta 1971 je Jugoslavijo zastopal na izboru za pesem Evrovizije v Dublinu in zasedel 12. mesto. "Veljal sem za favorita, vendar bil brez podpore v trenutkih, ko bi jo potreboval. Kako so skrbeli zame, pove to, da sem tam imel samo hotel, hrane pa ne. Bil sem mlad, nadebuden, poln sebe in razočaran zaradi rezultata. Sem pa bil naslednji dan na naslovnici Daily Mirrora," se je še nedavno spominjal. Potem je poskusil prodreti na nemško tržišče, kot Stefan Andric je pel tam, a ni bil uspešen. "Bil sem moteč za očeta Vicky Leandros, ki je prav takrat na nemški trg spravljal nekega grškega pevca."
Štirikrat je pel Titu, no, bolj Jovanki, ki je ob pesmi o črni ženski zmerom dobila solzne oči, maršal se je bolj kot s poslušanjem ukvarjal s psi, ki so lajali, ko je zapel glasneje ali se premaknil. Besedilo za največji hit je napisal v letalu med poletom iz ZDA. V New Yorku je nastopal pri jugoslovanskih izseljencih in tam srečal črnolaso, čarobno (divno) dekle hercegovskih korenin Mirjano Antonović. "Sedela je v kadilaku, s šalom okoli vratu. Bila je ljubezen na prvi pogled," je opisal prvo srečanje z lepotico, ki ji je posvetil pesem. "Tako zelo sem bil očaran, da sem bil prepričan, da bo trajalo večno. Vendar se je izkazalo, da se ona ne namerava vrniti v Jugoslavijo, jaz pa se nisem mogel preseliti tja." Štiri ali pet let sta bila par na daljavo, on je kupil stanovanje v ZDA in je potoval tja. Potem se je zveza končala in ona se je poročila z drugim. Z izbiro (bogatega) partnerja ni imela sreče, bil je tako bolestno ljubosumen, da jo je zasledoval in zalezoval tudi po tem, ko ga je že zapustila. O svojem življenju je napisala knjigo, v kateri piše, da ima vsakdo lahko več ljubezni, ampak je samo ena prva, njena je bil Kićo.
Popularni pevec, ki je nastopal tudi v Rusiji, je priznal, da ni sodil med zveste partnerje, ker tisti, ki so veliko na poti, takšni ne morejo biti. Ponudba je velika, moški po naravi osvajalci, posledice niso zmerom dobre. "Pozno je prišlo spoznanje, da vse ženske niso takšne, kot sta moja mama in sestra. Večina jih je z drugega planeta," je razlagal. Kljub temu je nazadnje le imel partnerico, ki jo je spoštoval in z njo imel dva otroka. Mladim pa svetoval, da se splača potruditi in vzdrževati partnersko zvezo.
V zabavni glasbi je bil kratek čas, še v sedemdesetih letih se je bolj posvetil tamburaški. "Oče mi je rekel, da je dovolj joka v pesmih zaradi žensk. Če ena gre, bo prišla druga. Raje zabavaj ljudi s tamburico in petjem."
V slovo mu je zaigralo 50 tamburašev
V tamburici naklonjeni Slavoniji je postal legenda. Bil je dober govorec pred mikrofonom, tudi s stand up komedijo se je ukvarjal. Tudi pred kamero je bil brez dlake na jeziku. Da eni tako obupno pojejo, da so všeč samo svoji materi, je pravil. Da je estrada postala korupcija, prostitucija in marketing. Da bi odgovorni za glasbo v medijih stare glasbeniki najraje dali uspavati. Da je včasih bila boljša, bolj pristna glasba. Tudi poslanec (HDZ) v saboru je bil in znal je z glasom odlično oponašati Franja Tuđmana.
Februarja letos je v intervjuju za osiješko televizijo še razlagal, da bo tamburaško glasbo dal na stran in spet začel peti balade kot na začetku kariere. Uvedel bi etno elemente in inštrumente, načrtoval je tudi nastope v Kanadi. Vendar je bolezen glasbeniku, ki je izdal 19 albumov, vse to preprečila. Umrl je star 77 let, na dan pogreba mu je na trgu sredi Osijeka v slovo zaigralo 50 tamburašev.
