V Avstraliji spet gori. Oziroma, kot bi bilo bolje zapisati, v Avstraliji še vedno gori. Saj od "tam spodaj" skoraj nenehno prihajajo novice o požarih nepredstavljivih razsežnosti, pa naj bo na južni polobli poletje ali zima. Nazadnje je gorelo na zahodu Avstralije, požar, v katerem je bilo uničenih najmanj 30 hiš, je ogrozil tudi predmestja milijonskega Pertha. V okolici Pertha je gorelo že prejšnji mesec, ko je severno od mesta zgorelo več tisoč hektarjev divjine.
Pred koncem leta se je na vzhodu Avstralije, v požarno najbolj ogroženem Novem Južnem Walesu, razplamtelo več kot 50 gozdnih požarov. Požari so izbruhnili zaradi hudega vročinskega vala, v tem delu Avstralije je bilo več dni več kot 40 stopinj. Gorelo je tudi na Fraserjevem otoku v zvezni državi Queensland, ki je kot največji peščeni otok na svetu na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Velik požar, ki je divjal več kot šest tednov, je uničil 40 odstotkov Fraserjevega otoka, zlasti obsežne dele edinstvenih gozdov. "Rastlinstvo na Fraserjevem otoku je izredno suho, in ker je tako suho, je zelo vnetljivo," je povedal nadzornik James Haig.
V Avstraliji sicer vsi upajo, da to poletje, ki se na južni polobli zdaj počasi končuje, ne bo tako usodno kot minulo, ko je od avgusta 2019 do marca 2020 v šestih avstralskih zveznih državah od skupno osmih zgorelo več kot 12 milijonov hektarjev ozemlja. Uničenih je bilo več kot tri tisoč domov, neposredno v požarih je umrlo 33 ljudi. Celotna tragična bilanca pa se je pokazala šele kasneje, zaradi posledic dima je umrlo najmanj 445 ljudi, več tisoč se jih je zdravilo v bolnišnicah. Stroški njihovega zdravljenja so presegli dve milijardi avstralskih dolarjev (1,2 milijarde evrov). Zaradi dima ob požarih se je močno zmanjšala kakovost zraka v večjih avstralskih mestih, tudi v Sydneyju in Canberri, kjer je januarja lani za 40-krat presegla dovoljene vrednosti. Strokovnjaki so neodvisni komisiji, ki preiskuje pripravljenost in odziv na požar ter okrevanje po naravnih nesrečah, povedali, da je dim imel posledice za 80 odstotkov avstralskega prebivalstva.
Koalam grozi izumrtje
Požari so imeli uničujoče posledice tudi za edinstven avstralski živalski svet. Po navedbah Svetovnega sklada za naravo (WWF) je zaradi ognjenih zubljev v Avstraliji poginilo skoraj tri milijarde živali, od tega 143 milijonov sesalcev, 2,46 milijarde plazilcev, 181 milijonov ptic in 51 milijonov žab. Še več živali je bilo izpostavljenih zastrupitvam z dimom, stresu zaradi vročine in dehidraciji.
Požari so bili še posebej uničujoči za koale, ki živijo samo v Avstraliji. Te ljubke živali, ki spominjajo na otroške medvedke, namreč ne bežijo pred ognjem, ampak ostanejo na svojih drevesih, kjer jih zajamejo plameni. Kar 60 tisoč koal je poginilo, bilo poškodovanih, pregnanih iz svojega bivalnega okolja ali travmatiziranih.
Glede na poročilo avstralskega znanstvenega in meteorološkega organa, da se Avstralija segreva še hitreje kot druga območja, državi v prihodnosti grozi vedno več ekstremnih vremenskih pojavov in gozdnih požarov. Zato se bojijo, da bi lahko v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales do leta 2050 izumrle vse koale. Koal pa ne ogrožajo le požari. Njihova populacija se je močno zmanjšala tudi zaradi intenzivnega kmetijstva, krčenja gozdov in rudarjenja, poleg tega jih ogrožajo prometne nesreče, napadi psov in bolezni. Koale živijo tudi v zveznih državah Viktorija, Queensland in Južna Avstralija. Pred lanskimi velikimi požari so njihovo število ocenjevali na 50.000 do 100.000 prostoživečih živali.
WWF Avstralija si prizadeva za regeneracijo območja na vzhodu Avstralije, kjer živi največ koal. V skladu z načrtom Koale za vedno namerava WWF v Avstraliji testirati drone, s katerimi bi tresli semena in tako vzpostavljali zelene koridorje za koale. Prav tako nameravajo vzpostaviti sklad, s katerim bi lastnike zemljišč vzpodbudili, da bi uredili varna pribežališča za koale.
Plantaže namesto gozdov
Požari in pretirano izkoriščanje naravnih virov ogrožajo tudi Amazonijo, največji in najbolj raznolik tropski deževni pragozd na svetu, ki daje dom 33 milijonom ljudi in stotisočem rastlinskih in živalskih vrst. Več kot polovica, približno 60 odstotkov površine amazonskega pragozda, je na ozemlju Brazilije, zato je brazilski Nacionalni inštitut za raziskave vesolja avgusta 2015 začel mesečno beležiti satelitske slike območja. Tako so ugotovili, da je samo v letu 2019 v Amazoniji izginilo štiri milijone hektarjev zelenih površin, od tega je bila skoraj polovica, 1,7 milijona hektarjev, nedotaknjenih pragozdov z vso svojo biološko raznovrstnostjo. Za lažjo predstavo: vsako minuto je izginilo za površino treh nogometnih igrišč gozda. "Vsak izgubljen hektar gozda pomeni, da del ekosistema ne deluje več, kar vpliva tudi na ostala območja," je za BBC dejala Erika Berenger, strokovnjakinja za deževni gozd z oxfordske univerze.
Najpogostejši vzrok požarov so požigi zaradi širjenja kmetijskih zemljišč. Število tako povzročenih požarov narašča, čeprav so brazilske oblasti z ministrom za okolje Ricardom Sallesom in predsednikom Jairom Bolsonarom na čelu v najbolj kritičnih obdobjih prepovedale požige v Amazoniji in Pantanalu. Aktivist Greenpeacea Romulo Batista je opozoril, da prepovedi ne bodo delovale, dokler ne bo več nadzora na terenu. Prav v obdobju epidemije so mnogi prebivalci izkoristili pomanjkljiv nadzor za nadaljnje nedovoljeno požiganje gozda.
Evropa je sokriva
Mnogi glavnega krivca za izginjanje pragozda v Amazoniji vidijo prav v brazilskem predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je znan zanikovalec podnebnih sprememb. Še več, novice o požarih v Amazoniji je označil celo za lažne. "Tropski deževni gozdovi ne gorijo. Zato je zgodba o tem, da Amazonija gori, laž in proti njej se moramo bojevati s pravimi številkami," je dejal na videokonferenci s predsedniki držav, s katerimi si Brazilija deli največji deževni gozd na svetu.
A vsaj del krivde nosimo tudi potrošniki izdelkov, ki prihajajo iz Amazonije. Po oceni Greenpeacea je Evropa sokriva za uničenje amazonskega pragozda. "Amazonski požari so mogoče daleč stran, ampak Evropa je prilila olja na ogenj. Zaradi kupovanja mesa, soje za rejo živali in drugih izdelkov z območij, kjer so izkrčili gozd, je Evropa sokriva za uničevanje Amazonije in drugih ekosistemov," je dejala aktivistka Greenpeacea Sini Eräjää. Prepričana je, da bi morali imeti Evropejci možnost, da varno nakupujejo izdelke, ki niso povezani z uničenjem gozda in kršenjem človekovih pravic. Greenpeace se je pridružil več kot sto drugim organizacijam, ki zahtevajo umik izdelkov, ki so povezani z uničevanjem gozdov, z evropskega trga. Kar 80 odstotkov gozdov je namreč uničenih zaradi širjenja kmetijskih površin. Po oceni okoljske organizacije je EU posredno odgovorna za deset odstotkov uničenja gozdov. Evropska komisija je zato napovedala novo zakonodajo, v kateri bi se spopadli z vplivom potrošnje v EU na uničenje gozdov. Trenutno o tem poteka javna razprava.
Gozd izgublja absorpcijsko sposobnost
Tropski gozdovi po svetu poskrbijo za absorpcijo približno polovice ogljikovega dioksida iz toplogrednih izpustov, vendar to sposobnost vse hitreje izgubljajo, kažejo zadnje raziskave. Absorpcijska sposobnost amazonskega gozda se zmanjšuje celo veliko hitreje kot v tropskih gozdovih podsaharske Afrike. Raziskovalci menijo, da bi jo lahko amazonski deževni gozd že v 15 letih povsem izgubil.
Ni vseeno, kje rastejo drevesa, tropskega deževnega pragozda ni mogoče nadomestiti
Ekipa pod vodstvom raziskovalcev iz Evrope in Afrike je opazovala rast dreves in podatke o izginjanju gozdov v enajstih državah v Afriki za 50 let nazaj primerjala s podobnimi meritvami na več kot 300 lokacijah v amazonskem deževnem gozdu. Ugotovili so, da so zaradi višjih stopenj CO2 gozdovi rasli nekoliko hitreje, saj bolje uspevajo v okoljih, bogatih z ogljikom. Vendar so obenem tudi ugotovili, da se ta prirast izniči zaradi izginjanja gozdov, ki ga povzročajo ekstremna vročina in suše.
Znanstveniki so na osnovi teh podatkov naredili modele izginjanja gozdov za naslednjih 20 let. V študiji, objavljeni v reviji Nature, so ocenili, da bo do leta 2030 zmožnost za absorpcijo CO2 v afriških gozdovih padla za 14 odstotkov, v Amazoniji pa naj bi praktično izginila do leta 2035. "Tolikšen upad je več desetletij hitrejši kot najbolj črnogledi modeli podnebnih sprememb," je dejal Wannes Hubau, strokovnjak za gozdne ekosisteme v belgijskem Kraljevem muzeju za srednjo Afriko.
Več držav je sicer napovedalo, da bodo posadile več dreves in veliko velikih podjetij načrtuje obsežne pogozditve v boju proti ogljikovim izpustom. Vendar pa ni vseeno, kje drevesa rastejo, opozarja strokovnjakinja Erika Berenger. "Mnogi so prepričani, da bomo lahko nadomestili, kar smo izgubili v Amazoniji, da je treba le posaditi drevesa na drugih lokacijah. A to ne drži."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
