Zasvojenost s hrano: Vas skrbi prenajedanje med prazniki?

Ljudje, ki so zasvojeni s hrano, močno hrepenijo po njej, kar pa ni povezano z lakoto, imajo pa tudi večjo toleranco za velike količine hrane in občutek sitosti. Namesto lakote so lahko ta hrepenenja posledica slabega razpoloženja, duševnih bolezni (depresija in anksioznost), visoke ravni stresa ali čustev.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Foto: Epa

Epa

Za mnoge je lahko uživanje določene hrane tolažilno: med opravljanjem težke naloge, kot nagrada po dolgem delovnem dnevu ali kot zaključek čudovite večerje. Toda nekateri imajo kompulzivno in nenadzorovano željo po uživanju določene hrane, zlasti zelo okusne, "neželene" hrane. To lahko vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje in sposobnost izpolnjevanja družbenih, službenih in družinskih nalog.

Zasvojenost s hrano še ni motnja, ki bi jo bilo mogoče diagnosticirati v kliničnem okolju. Vendar pa bolniki pogosto sprašujejo zdravstvene delavce, kako obvladati odvisnost od prehranjevanja. Zdravstveni delavci pravijo, da so pacienti pogosto zasvojeni s hrano, a niso prepričani, kakšno je ustrezno zdravljenje. Zasvojenost s hrano se običajno ocenjuje na osnovi Yalove lestvice. Znanost o prehranjevanju je še v povojih, vendar raziskovalci vedno pogosteje opažajo odvisnost v povezavi s stresom, povečanim čustvovanjem in duševnimi boleznimi, povezanimi z željo po prenajedanju.

Kako pogosta je ta zasvojenost?

K prenajedanju doprinesejo mnogi dejavniki. Velika količina hitre hrane, oglaševanje nezdrave hrane in zelo okusne sestavine v predelanih živilih nas lahko spodbudijo k prehranjevanju, ne glede na to, ali smo lačni ali ne. Vendar nekateri ljudje poročajo, da nimajo nadzora nad svojim prehranjevanjem, čeprav tega ne marajo, in želijo dobiti pomoč. Približno eden od šestih ljudi (15 do 20 odstotkov) opaža pri sebi vzorce zasvojenosti s hrano in vedenje, ki povzroča odvisnost. Odvisnost od hrane je pogostejša med debelimi ljudmi in tistimi, ki imajo duševne bolezni.

Običajno se zasvojenost pojavi pri živilih, ki so zelo okusna, predelana in vsebujejo veliko energije, maščob, soli in/ali sladkorja, hkrati pa imajo nizko hranilno vrednost. Sem spadajo čokolade, slaščice, hitra in ocvrta hrana. Ta živila so lahko povezana z nagrajevanjem, zato lahko prevzamejo vaše misli. Lahko vam dvignejo razpoloženje ali odvrnejo pozornost od tesnobnih ali travmatičnih misli, sčasoma pa boste morda morali pojesti še več, da boste dobili enake občutke. Za nekatere pa je lahko to odvisnost od občutkov polnosti ali občutka nagrade oziroma zadovoljstva.

Velikokrat se začne že v otroštvu

Z našo raziskavo, ki raziskuje izkušnje odraslih, smo ugotovili, da veliko ljudi odvisnost od prehranjevanja pripisuje svojemu vedenju in izkušnjam iz otroštva. Ti dogodki so zelo različni. Segajo od travmatičnih dogodkov do uporabe diete ali omejevalnih prehranjevalnih praks, lahko pa so povezani s slabo podobo telesa ali nezadovoljstvom s telesom. Naša najnovejša raziskava je pokazala, da je odvisnost od prehranjevanja v najstniških letih povezana s slabšo kakovostjo življenja. Zdi se celo, da se sčasoma še povečuje. Otroci in mladostniki imajo običajno manj zasvojenih prehranjevalnih simptomov kot odrasli. Od enajstih simptomov Yalove lestvice zasvojenosti s hrano imajo otroci in mladostniki le dva ali tri, medtem ko jih imajo odrasli pogosto šest ali več, kar je že huda odvisnost od hrane. Povezave, ki smo jih opazili pri mladostnikih, opazimo tudi pri odraslih: povečana telesna teža in slabše duševno zdravje sta povezana z večjim številom simptomov. To kaže, da bodo nekateri mladostniki v kombiniranem pristopu zdravljenja potrebovali zdravljenje motenj hranjenja in debelosti ter psihološko zdravljenje. Prav tako moramo prepoznati zgodnje dejavnike tveganja, da omogočimo ciljno usmerjene preventivne posege pri mlajših starostnih skupinah.

Kako poteka zdravljenje?

Osnovni vzroki za zasvojenost s prehranjevanjem so različni, zato zdravljenje ne more biti enako za vse. Preizkušena je široka paleta zdravljenja:

- pasivni pristopi, kot so skupine za samopomoč;

- z zdravili (denimo naltrekson in bupropion), ki vplivajo na hormone za povzročanje lakote in apetita ter delujejo na zmanjšanje vnosa energije;

- bariatrična kirurgija za pomoč pri izgubi teže (postopek povezovanja želodca, kjer je nastavljiv trak nameščen okoli zgornjega dela želodca za zmanjšanje apetita).

Vendar pa so v le nekaj skupin za samopomoč vključeni tudi kvalificirani zdravstveni delavci. Čeprav zagotavljajo medsebojno podporo, morda ne temeljijo na najboljših razpoložljivih dokazih, le malo jih je ocenjenih glede učinkovitosti. Zdravila in bariatrična kirurgija vključujejo sodelovanje zdravstvenih delavcev in so se pri nekaterih ljudeh izkazali za učinkovite pri izgubi telesne teže in zmanjševanju simptomov odvisnosti od hrane. Vendar te metode morda niso primerne za nekatere, na primer za ljudi z zdravo telesno težo ali s kompleksnimi osnovnimi zdravstvenimi stanji. Prav tako je ključnega pomena, da se ljudem, ki prejemajo zdravila in so operirani, svetuje, naj spremenijo prehrano in svoj življenjski slog. Drugi celostni in prilagojeni pristopi k življenjskemu slogu, ki vključujejo prehrano in telesno dejavnost, že kažejo obetavne rezultate, zlasti če so oblikovani skupaj z zdravstvenimi delavci.

Avtorja prispevka sta Tracy Burrows, profesor dietetike, in Megan Whatnall, raziskovalka na področju prehrane in dietetike, oba z Univerze v Newcastlu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta