Že november, mi pa še kar "vrtnarimo"

Ste otožni, ker se sezona dela na vrtu končuje? No, če smo povsem iskreni, je že tako, da kdor pri vrtnarjenju vidi samo delo, ga ima zadosti. A seveda imam v mislih tisto prijetno klasično vrtnarjenje na prostem, ko se ukvarjamo predvsem z rastlinami ter občudujemo njihov razvoj in lepoto. Sedaj nastopa obdobje, ki narekuje drugačen spekter opravil in vrtnarskih zaposlitev. Pa si poglejmo nekaj namigov, česa vse se lahko lotimo novembra.

Bujna "zimska" čebulnica

Nastopil bo čas, ko bomo morali posaditi velikanske čebule vitezove zvezde, saj bo njihovo cvetenje drugače zgrešilo praznike, sploh pa je zabavno imeti več vitezovih zvezd, s postopnim sajenjem pa tudi podaljšamo cvetno razkošje v stanovanju.

Še preden se lotim sajenja, spodnji del čebulice, kjer poganjajo korenine, preko noči namočite v mlačno vodo, nato pa čebulico posadite v lonček, ki je le malo večji od nje. Vitezove zvezde v tesnejših lončkih navadno bujneje cvetijo, saj ne vlagajo energije v rast novih korenin. Lončka ne napolnite takoj s substratom, pač pa na dno najprej nasujte nekaj grobega peska. Na to plast peska položite čebulico in jo zasujte. Nikar ne sadite pregloboko, čebulica naj bo potopljena v substrat le do dveh tretjin, preostali del naj bo nad substratom.

Tako pripravljeno čebulico zalijte in jo prenesite na sončno mesto. Z nadaljnjim zalivanjem počakajte, dokler se substrat nekoliko ne osuši. Pri tem zalivajte zelo skromno, dokler ne opazite jasnih znakov poganjanja cvetnega stebla. Šele ko se bodo začeli odpirati prvi cvetovi, vitezovo zvezdo ponoči prenesite v hladnejši prostor, s čimer boste podaljšali čas njenega cvetenja.

Rastline v okrasnih posodah

O nekaj možnostih kombiniranja in rabi različnih okrasnih rastlin v cvetličnih loncih in koritih sem že pisal. Novembra, če je vreme še lepo, ni prepozno, da ustvarimo še kakšen nasad. Če so temperature še nad lediščem in je veliko sončnih dni, bodo predvsem mačehe lepo cvetele, zato jim sproti odstranimo odcvetele cvetove, enako velja za ciklame. Če tega ne storimo, se zaradi večje vlage na venečih se venčnih listih hitro razvijejo plesni, ki se prenesejo tudi na zdrave liste, in s tem kvarimo podobo nasada. Pazimo tudi, da so rastline zalite, nikar pa ne pretiravajte, saj z več vlage naredimo prej škodo kot korist.

Manj trpežne rastline v loncih je treba prenesti v prostor, kjer ne zmrzuje, pri tistih, ki so nekje med prezimnimi in neprezimnimi, pa lahko le zaščitimo lonec in nadzemni del z ovijanjem v žakljevino, pokrivanjem s smrečjem ali drugim zračnim materialom. Nikar pa ne pokrivajmo rastlin, če ne zmrzuje.

Nekatere zavedejo zimzelene rastline, ki imajo usnjate, trše liste. Ti so tudi na že nekoliko presušeni rastlini še dolgo videti lepi, v resnici pa bi rastlina že davno potrebovala vodo. Ne ocenjujmo torej le po videzu, pač pa vlažnost substrata preverimo še s prsti.

Razmislek o pretekli sezoni

Saj veste, kako pravijo, osel gre le enkrat na led, človek pa večkrat. Več ko je slabega vremena, več časa preživimo v zaprtih prostorih, a z mislimi smo lahko na vrtu. Ker si nas večina med letom zaradi prenatrpanega urnika in obilice dela na vrtu opravil ne zapiše sproti, si je dobro osvežiti spomin in se v mislih sprehoditi po letošnji vrtni sezoni. Zapišimo si morebitne napake, da jih ne ponovimo, vsaj v grobem si izrišimo, kam smo posadili katere sorte pomladnih čebulnic, da bomo imeli naslednje leto vse pripravljeno za nadgradnjo in smiselno dopolnjevanje. Zapišimo si tudi, pri čem smo bili zelo uspešni, kaj se ni obrestovalo, predvsem pa se vprašajmo, kaj nas je na vrtu zmotilo, kaj ni tako uporabno, kot si želimo, in podobno. Vse te zadeve bomo lahko pozimi, ko bo več časa za razmišljanje, v miru razrešili in naredili načrte za prihodnjo cvetlično sezono. Morda pa koga le zagrabi in prične pisati pravi vrtnarski dnevnik.