(ZEMLJIN LIST) Obeta se energetska sanacija stavb v EU: Obvezna bo tudi pred najemom ali prodajo

Z novo direktivo o energijski učinkovitosti stavb, ki smo jo dobili pred nekaj dnevi, želi Evropska unija zagristi v problematiko velike porabe energije v stavbnem sektorju. Spomnimo, da stavbe v EU doprinesejo h kar 40 odstotkom porabe energije. Nesanirane stavbe ne nazadnje prispevajo tudi k velikim izpustom toplogrednih plinov - v EU so, denimo, "krive" za 36 odstotkov vseh izpustov.

Ker se v zadnjem letu borimo z naraščajočo stopnjo energetske revščine - milijoni ljudi dejansko živijo v hladnih domovih, ob tem pa so njihovi računi še vedno zelo visoki - so obeti o obvezni energetski sanaciji stavb zelo spodbudni. Čakajo nas torej številne prenove: izboljšati bo treba energijsko učinkovitost vseh stavb, tudi tistih, ki jih lastniki oddajajo ali pa jih želijo prodati. S tem bo nova zakonodaja posredno zavarovala tudi najemnike, ki so na nagnetenem najemniškem trgu že tako v neugodni poziciji.

Obvezna prenova tudi pred prodajo ali najemom

Glavne spremembe, ki jih prinaša direktiva, so naslednje: nove stavbe bodo morale biti brezemisijske od leta 2028, nove stavbe, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali so v njihovi lasti, pa že vse od leta 2026. Vse nove stavbe, kjer bo to tehnično primerno in ekonomsko izvedljivo, bodo morale biti opremljene z napravami za pridobivanje sončne energije do leta 2028, stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, pa do leta 2032.

Stanovanjske stavbe bodo morale do leta 2030 doseči vsaj razred energijske učinkovitosti E, do leta 2033 pa razred D. Na lestvici od A do G črka G predstavlja 15 odstotkov najmanj energijsko učinkovitih stavb v stavbnem fondu posamezne države. Nestanovanjske in javne stavbe morajo ta merila izpolniti do leta 2027 (razred E) oziroma do leta 2030 (razred D). Če se stavba proda, je v postopku večje prenove ali se ob podpisu nove pogodbe daje v najem, je treba izboljšati njeno energijsko učinkovitost - denimo z namestitvijo izolacije ali izboljšavami ogrevalnega sistema.

Nova pravila obenem ne bodo veljala za spomenike, zaščitene stavbe s posebno arhitekturno ali zgodovinsko vrednostjo, stavbe v začasni uporabi ter cerkve in bogoslužne objekte. Članice bodo iz novih pravil izvzele tudi javna socialna stanovanja, če bi se zaradi prenove zvišale najemnine, prihranki pri računu za energijo pa bi bili prenizki, da bi upravičili višje stroške.

Fosilna goriva ostajajo v domovih

Napredek, ki bo dosežen s prenovami stavb, bi lahko izničil način pridobivanja energije, ki bo porabljena v stavbah. Medtem ko direktiva poziva k postopni opustitvi fosilnih kotlov, je lobiranje industrije privedlo do izjeme: fosilna goriva bodo v domovih Evropejcev ostala pod krinko hibridnega sistema ogrevanja.

Strokovnjaki sicer opozarjajo na povezave med plinskim lobijem in nekaterimi najpomembnejšimi osebnostmi v razpravi o prihodnosti porabe plina v Evropi. Nekateri poslanci Evropskega parlamenta naj bi namreč zagovarjali tako imenovane hibridne energetske rešitve (vodik in hibridni kotli), ki jih prvenstveno širijo plinski lobiji. Če si želimo zelene prihodnosti, bi bil smiseln celosten odmik od kotlov na olje in plin k čistejšim in cenovno dostopnejšim alternativam za ogrevanje domov.

Hude težave na področju oskrbe z energijo svet držijo za vrat že od prve polovice leta 2021. Po eni strani je suša na različnih delih sveta povzročila znatno zmanjšanje proizvodnje hidroenergije. Zaradi pandemije so bila obenem zamaknjena številna vzdrževalna in investicijska dela. Temu se je lani februarja priključila še ruska invazija na Ukrajino in z njo posledične sankcije. Znašli smo se v energetski krizi. Vsi našteti dejavniki so družbo potisnili v nujne spremembe. Tako kot naftni šok v sedemdesetih letih 20. stoletja je tudi zdajšnja kriza pozvala k vnovični oceni energetskih politik. Zdaj cilj več ni le razogličenje, temveč (predvsem) zagotavljanje višjih ravni energetske neodvisnosti. Obnovljivi viri energije torej niso prihodnost "le" zato, ker so bolj okoljsko vzdržni, ampak tudi, ker so ob odsotnosti ruskega plina za Evropejce eden redkih dostopnih virov energije.

V letu 2022 boljši kot kadarkoli prej

Da se je po vsem svetu povečalo zavedanje o nujnosti zagotavljanja oskrbe z energijo s pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije, dokazujejo tudi številke. Leto 2022 je bilo vsem pretresom navkljub prelomno. Veter in sonce sta prvič v zgodovini EU zagotovila več električne energije kot kateri koli drug vir. Skupaj sta prispevala rekordno petino (22,3 odstotka), kar je več od deleža, ki sta ga prispevala plin (19,9 odstotka) in jedrska energija (21,9 odstotka).

Suša po vsej Evropi je sicer doprinesla k nižji proizvodnji energije v hidroelektrarnah. V Zemljinem listu smo poleti poročali, da italijanske hidroelektrarne v običajnih razmerah zadostijo približno petini potreb po energiji, njihova proizvodnja pa je od julija 2021 vztrajno upadala, saj je tudi na višjih nadmorskih višinah prihajalo do hudega pomanjkanja vode. Nekaj manjših obratov so zaradi tega zaprli, številni drugi so delovali z zmanjšano zmogljivostjo. Tudi v Dravskih elektrarnah Maribor je bila proizvodnja energije okrnjena.

V letu 2022 je hkrati prišlo do obsežnih in nepričakovanih jedrskih izpadov v Franciji. Ta država že leta pomaga podpirati oskrbo z električno energijo v Evropi, saj zagotavlja približno 15 odstotkov celotne proizvodnje električne energije v regiji. Lani pa je njena proizvodnja jedrske energije dosegla najnižjo raven v zadnjih 30 letih. Do zmanjšanja dobave, ki ga je povzročil val popravil v jedrskih elektrarnah v državi, je prišlo ravno v času, ko so se zapirale nemške jedrske enote. Navedeno je v proizvodnji EU ustvarilo vrzel v višini sedem odstotkov celotnega evropskega povpraševanja po električni energiji leta 2022, piše v poročilu podatkovnega portala Ember. Približno 83 odstotkov te vrzeli smo zapolnili z energijo, proizvedeno v sončnih in vetrnih elektrarnah, del luknje pa je zapolnil še osemodstotni padec v povpraševanju po električni energiji. Po navedbah Emberja je padec posledica kombinacije milega vremena in prizadevanj javnosti za zmanjšanje porabe energije.

Preostanek izpada smo v EU nadomestili s premogom. Vseeno pa je poraba premoga rasla počasneje, kot smo pričakovali. Po omenjeni analizi je le šestino padca v jedrskih in hidroelektrarnah v letu 2022 pokril premog. Na splošno pa se je proizvodnja premoga lani povečala za sedem odstotkov v primerjavi z letom 2021, kar prispevala tudi k povečanju emisij v energetskem sektorju (za skoraj štiri odstotke). Poročilo pa opozarja: "Lahko bi bilo veliko hujše: veter, sonce in padec povpraševanja po električni energiji so preprečili odločnejšo vrnitev k premogu. V tem kontekstu porast premoga ni bil bistven: energija iz premoga je ostala pod ravnmi iz leta 2018 in je k svetovni porabi premoga dodala le 0,3 odstotka. Kljub preobratu je proizvodnja plina v EU leta 2022 v primerjavi z letom 2021 ostala stabilna. To pa predvsem zato, ker je bil plin večino leta 2021 dražji od premoga."

Kaj se bo dogajalo v 2023

Kakšni bodo trendi v tem letu? Proizvodnja fosilnih goriv se je leta 2022 povečala za tri odstotke, glede na najnovejše projekcije pa se to leta 2023 ne bo ponovilo. Britansko energetsko podjetje EDF napoveduje, da se bodo mnoge francoske jedrske elektrarne vrnile, proizvodnja vetrne in sončne energije pa se bo predvidoma povečala za 20 odstotkov. Vodne zaloge so se skoraj normalizirale in povpraševanje po električni energiji bo kratkoročno verjetno še naprej padalo.

Edina zavora bo padec jedrske energije, ko bo Nemčija dokončala njeno opuščanje. Na podlagi teh indicev Ember ocenjuje, da bi lahko proizvodnja fosilnih goriv leta 2023 padla za 20 odstotkov, kar je dvakrat več od prejšnjega rekorda iz leta 2020. Proizvodnja premoga bo upadla, vendar bo proizvodnja plina upadla najhitreje, saj naj bi plin ostal dražji od premoga vsaj do leta 2025.