Naj bo zima bela ali ne, januarja in zlasti februarja navadno že krepko začutimo daljšanje dnevov in misli vse pogosteje uhajajo k cvetoči pomladi. Vrtnarji z zgodno ponudbo bujno cvetočih trobentic, ciklam, siljenih čebulnic in poplavo tujega rezanega cvetja pomlad prehitijo, tisti, ki pa raje prisluhnejo naravnemu ritmu in mirno sprejmejo raznolik začetek rasti, s podrobnim zanimanjem spremljajo vsak drobcen popek in zelen poganjek na vrtu. Če smo se malce potrudili in prejšnje leto pravilno zasadili naše zelene oaze, se bomo v obdobju od februarja do sredine aprila že naužili raznoterih barv okrasnih zelnatih trajnic.
Borke za prvo mesto
Če odmislimo že tako toplejšo klimo na mnogih primorskih vrtovih, na prvi pojav cvetov ključno vpliva mikroklima, ki je posledica predvsem izpostavljenosti soncu. Tako se sicer pregovornim znanilcem pomladi, kot so zvončki, jarice, telohi in žafrani na toplih, močno osončenih pobočjih navadno že konec februarja hkrati pridružijo še vijolično-modri jetrniki in rožnato-vijolični pljučniki. Težko je torej določiti absolutnega zmagovalca. Je pa res, da se globoko v zimskem času v toplejših premorih vsaj delno zbudijo telohi in zvončki.
Blazinasto in poleglo
V toplem marcu in aprilu je na izbiro že ogromno cvetočih nizkih blazinastih ali poleglih trajnic, ki jih sadimo predvsem v skalnjake, na rob gredic, na grobove ipd. Mahovni kamnokreči; Saxifraga x arendsii in podobni, so do nedavnega s cvetenjem čakali vsaj do konca marca, nekatere nove sorte, kot sta seriji Alpino Early in Pixi Pan, pa cvetne popke pogosto razvijejo že januarja. Kasneje se jim pridružijo bogato cvetoče avbrecije, iglaste plamenke, skalne zlatenke, repnjaki in drugi. Ne pozabimo, da gredo k njihovim barvam lepo rumeno-zelena socvetja mlečkov.
Pod listavci
Senčni predeli največkrat ne veljajo za ravno najbolj cvetoča območja vrta, a ravno zgodnja pomlad je tisti čas, ki ga veliko trajnic izkoristi za napajanje s sončno energijo, vse dokler se lesnate rastline ne olistajo. Okoli debel lahko pričaramo pisane preproge belih, rožnatih ali vijoličnih pljučnikov, jetrnikov, telohov, različnih jegličev, belih podlesnih ali vijoličnih grških vetrnic, modrih spomladanskih torilnic in številnih nizkih čebulnic, tudi čemaža.
Ni vsa lepota v cvetu
Zimzeleno ogrodje
Cvetoča predstava se ne začne v velikem slogu, saj višek spomladanskega cvetja pokriva predvsem april in maj, zato je pametno poskrbeti za nekakšno zelnato ogrodje. Po gredah razmestimo eno do dve, v večjih zasaditvah lahko tudi več različnih vrst zimzelenih trajnic, ki bodo že pozimi skrbele za nekaj zelenja in bodo krasno ozadje oziroma spremljava prvim cvetovom. Zelo primerne so bergenije, mandljevolistni in naskalni mleček (Euphorbia amygdaloides in E. myrsinites), Morrowov šaš (Carex morrowii), liriope (Liriope muscari) in blazinaste avbrecije, iglaste plamenke, vednozeleni greniki ter morda še kavkaški repnjaki s sivo-zelenimi listnimi rozetami.
Trajnice, ki hitro odženejo
Vedno poudarjam, da ni vse v cvetu, zato se rad posvetim tudi izborom trajnic, ki hitro poženejo liste oziroma poganjke. Številne so izredno zanimive že mnogo pred cvetenjem, zeleni, rdečkasti, sivkasti ali pisani poganjki pa hitro okrasijo pretežno gola tla. Med take prištevamo volčji bob, ostrožnik, plahtico ali rosnik, potoniko, maslenico, turški mak, orlico, vrtno kresnico in latasto plamenko.