Alojz Ihan: Če imunosti ni, imamo enega večjih problemov človeštva

Alojz Ihan je eden tistih znanstvenikov, ki v času, ko je svet iz ležernega udobja vrgel nevidni drobec, ki umirjeno in dosledno razlaga epidemijo, pojasnjuje biologijo virusa in družbe, ki se ji je še pred meseci ustavljanje življenja zdelo nekaj popolnoma utopičnega in se včasih lažje kot z razumom z virusom bori s pomočjo namišljenih teorij. Tudi njega je presenetila nenadna ukinitev epidemije: "V strokovnih krogih je bilo to presenečenje, ki si ga razlagamo bolj s finančnimi vzroki, kot da bi v resnici v medicinskem smislu šlo za konec epidemije. A glede na to, da večina ukrepov ostaja, to pomeni, da v zdravstvu v resnici ne bomo končali epidemije. Osebno pa me moti hitra ukinitev zapor meja, ker je v EU še precej držav, kjer epidemija definitivno ni ugasnila."

Dokazano: Virus je zorel naravno in ni skonstruiran

Ena najpogostejših teorij zarote, ki krožijo po medmrežjih, trdi: virus SARS-CoV-2 so umetno zdizajnirali v laboratoriju in ga namerno izpustili med ljudi. Osnovnega vprašanja o izvoru virusa v principu Ihan ne vidi kot teorije zarote - ta nastane, če nas bolj kot odgovori in dejstva zanima, kako bi krivdo za epidemijo naprtili nekomu drugemu in s tem svoj problem zanikali: "Vprašanje o izvoru novega virusa pa je čisto umestno, sploh ker se je pojavil v Wuhanu, kjer je vrhunski laboratorij, ki se ukvarja s sarsu podobnimi koronavirusi. V njem so dejansko izvajali varnostno zelo tvegane eksperimente - študirali so, kako koronavirusi, ki so v osnovi netopirski, spreminjajo svoje strukture in receptorje, če jih s celičnih kultur presajajo na živali, konkretno dihurje, ki so po sprejemljivosti za koronaviruse zelo podobni ljudem. Ugotavljali so, kako se med serijskim okuževanjem živali spremenita patogenost in invazivnost virusa. A to ni 'umetno' sestavljanje virusa, s tem se v wuhanskem laboratoriju niso ukvarjali! Teorija zarote pa očita prav to - da so novi virus genskotehnološko sestavili, podobno kot otroci iz stare lego konstrukcije naredijo nekaj drugega." Olje na ogenj te teorije zarote je prilil nobelovec Luc Montagnier, ki je v televizijskem nastopu povedal, da je virus konstrukt, saj so v njem genski segmenti, ki sicer pripadajo virusu HIV. "A kmalu nato je bila v reviji Nature medicine objavljena odlična analiza, ki je pokazala nasprotno. Prav vsi delčki novega virusa imajo svoje logične sledi v netopirskih koronavirusih. In še več, analiza je tudi pokazala, da so spremembe, zaradi katerih je SARS-CoV-2 postal tako izrazito nalezljiv, nastale evolucijsko, s posamičnimi zaporednimi prilagoditvami na imunski sistem, ki je na koncu odločilno sodeloval pri 'vzgoji' lastnosti, ki so virusu omogočile tako veliko kužnost. S temi analizami je teorija o virusnem konstruktu dejansko postala teorija zarote - oprime se je tisti, ki ga bolj kot dejstva zanima odrivanje problema od sebe. Virus je torej nastal naravno, najverjetneje pri medsebojnem okuževanju številnih divjih živali, ki jih preprodajalci tlačijo v kletke, eno poleg druge, na wuhanski 'mokri' tržnici. Seveda pa nihče v tem trenutku ne more izključiti niti, da je šlo za pobeg virusa iz wuhanskega laboratorija, kjer so živali prekuževali namensko, zaradi raziskovalnih motivov," pojasni Ihan. Za pobeg v osnovi namreč zadošča že, da se nekdo od zaposlenih v laboratoriju nevede okuži in okužbo raznese zunaj. A glede na urejenost takih laboratorijev je ta možnost bistveno manj verjetna, saj morajo delovati na visoki stopnji varnosti, izpolnjevati dokumente, kjer so zapisane in dokumentirane vse variante virusov, ki jih imajo v tistem trenutku in so jih imeli v preteklosti. Če spoštujejo varnostna pravila, komisiji, ki dobi vpogled v tak laboratorij, ni težko ugotoviti, ali je v dnevniških zapisih in dokumentih tega laboratorija kaj podobnega virusu SARS-CoV-2, ki je trenutno naš globalni problem.

Iztrošena ljudska kapaciteta za prilagajanje

Problem teorije zarote ni v tem, da ni resnična, ampak v tem, da je simptom - oprime se je tisti, ki ga bolj kot dejstva zanima odrivanje problema od sebe, meni znanstvenik. "Če pa začne taka koronavirusna teorija zarote množično krožiti po družbenih medijih, moramo njen 'uspeh' razumeti kot simptom potrošene ljudske kapacitete za adaptacijo na trenutni koronarežim življenja, sploh ker smo brez adrenalina neposredne ogroženosti - ni okuženih, ni številnih pogrebov, ni polnih bolnišnic. In zato je vrtenje teorij zarote v zvezi z epidemijo opozorilo zdravstvenim in državnim oblastem, da je veliko ljudi prešlo v fazo zanikanja epidemije, ker so utrujeni in nasičeni z vladnimi ukrepi in komunikacijskimi pristopi, ki so preveč iz nekih drugih časov. Gre za poudarjeno avtoritativni komunikacijski pristop, ki je bil morda še učinkovit v fazi prepovedovanja, ko so v sosednji Italiji vozili trupla na kamionih. Sedanja faza normalizacije pa zahteva ponotranjenje protivirusnih ukrepov, saj bo vsak posameznik najpomembnejši dejavnik, od katerega bo odvisna normalizacija življenja kljub virusu. Zato mora vsak imeti občutek udeležbe pri obvladovanju skupne težave. In imeti vzglede, kako se v vsakdanjem življenju priučiti funkcionalnemu življenju. Velika škoda je, da NIJZ do sedaj ni uspelo vzgojiti epidemiologa za vsakodnevne pogovore z javnostjo, ki bi omogočili ljudem posvojiti predstave, kako se kje obnašati in ravnati."

Kaj vemo in česa ne vemo

Dejstvo je, da še vedno imamo epidemijo, med katero se, če ne bi ukrepali, okuži od 50 do 80 odstotkov ljudi in so v tem primeru posledice pošastne. V Bergamu so zaradi čiste smole, ker so virus dobili prvi in ravno v sezoni gripe, posledično pa so zato prepozno zaznali dogajanje, imeli okuženost nad 60 odstotkov. Njihova usoda je primer, kaj se zgodi, če epidemije ne opazimo, in kako nemogoče je potem, ko nas preplavi, storiti kaj učinkovitega. "Vsi drugi kraji, kjer smo bili opozorjeni z italijanskim primerom, pa smo pokazali, da se da okuženost s preprostimi ukrepi zmanjšati na nekaj odstotkov. Pri tem je glavni faktor, da si pravočasen, in če je okužb malo, se da posamezna gnezda z identificiranjem odstranjevati. Hkrati pa nas takrat ni bilo težko motivirati, s slikami iz Italije smo imeli dovolj adrenalina, da smo se potegnili v luknje in čakali, kaj bo. Težava je seveda, da to ni vzdržno, a postalo je jasno, da je najpomembnejše, da se vsak drži osebnih preventivnih ukrepov - razdalja, maske, umivanje rok, razkužila in takojšnje testiranje, ko se pojavijo simptomi covida-19. Če se vse dejavnosti v družbi organizira tako, da lahko vsak spoštuje ta pravila, potem pravzaprav drugega vala ni pričakovati," pravi Ihan in našteje tudi neznanke v enačbi. "To so dejstva, za katera vemo, je pa seveda kup dejstev, ki jih sedaj še ne poznamo, jih pa bomo spoznali v prihodnjih nekaj mesecih. Države so se na srečo različno odzvale in države, kjer so dopustili večjo prekuženost, nam bodo zelo dobro povedale, koliko časa traja imunost pri tistih, ki so bolezen preboleli. Pri nas bomo zaradi razmeroma maloštevilnih primerov to težko ugotovili, na Švedskem in v Angliji pa zelo hitro in to bo zelo pomembno za naprej. Pomembno bo tudi ugotoviti, ali so kakšne trajnejše posledice pri ljudeh, ki so hospitalizirani. Če jih ni, je to čisto druga bolezen, kot če bodo. Torej če je pri prebolevnikih imunost daljša od enega leta in pri prebolevnikih s težjim potekom bolezni ni trajnejših posledic, potem se bomo do bolezni obnašali drugače kot zdaj, ko vseh teh odgovorov še ne poznamo in smo raje previdni. Prav tako je zelo verjetno, da se bo sčasoma tudi smrtnost petih odstotkov ljudi, ki pridejo na intenzivno terapijo, radikalno zmanjšala. Niti ne nujno zaradi novih zdravil, ampak zaradi tega, ker se bo izpopolnilo zdravljenje z znanimi zdravili, v medicini so izkušnje in njihova analiza izjemno pomembne."

Kaj bodo dokazali Švedi

Sedaj se je izkazalo, da je dobro, da smo se na začetku ustrašili, bolje se je za tri mesece skriti in potem vedeti, s čim se soočaš. To je refleks, ki ga imamo še iz časov, ko smo bili še črvički, tako Ihan. "Če nekaj ropota naokrog, se pač povlečeš v svojo školjko. Švedi so drugačni, rekli so, da se ne gredo teh srednjeveških metod karanten, in dejali, da bodo stavili samo na to, kar vedo, na znanje. A to je nova bolezen in tudi oni niso sklepali glede na znanje o novi bolezni, ampak glede na znanje o drugih boleznih, zlasti gripi. Pravilnost njihovega sklepanja bo odvisna od tega, koliko je gripa dobra metafora za covid. V neki manj optimistični varianti razvoja epidemije covida-19 morda niso dosti zgrešili. Če bi se ugotovilo, da naša imunost proti covidu ni nekaj trajnega, in ne bo niti zdravila niti odločilnega cepiva, potem bo v skladu z njihovim sklepanjem vseeno, ali se skrivamo pred virusom ali ne - vsak bo slej ko prej prišel do okužbe. Tisti z iztrošenim imunskim sistemom, pri katerih je imunski sistem tako slab, da se težko upre virusu in ta pride globlje v pljuča, bodo težje zboleli. Ampak to bi bila zelo pesimistična pot epidemije, saj bi v tem primeru virus žal postal eden od osrednjih, kroničnih problemov človeštva in bi po svoji teži z večkratnikom zamenjal problem globalnega segrevanja. Česar si seveda absolutno ne želimo. Vso življenjsko dobo, ki smo jo pridobili z medicino, preventivo, terapijami neinfekcijskih kroničnih bolezni, vse, kar smo dobili z obravnavanjem sladkorne bolezni, onkoloških bolezni, visokega tlaka, srčno-žilnimi preventivami, ko se je povprečna življenjska doba zvišala na preko 80 let, nam lahko tak virus v veliki meri ogrozi. To ne bi bila dobra perspektiva sveta in verjamem, da se to ne bo zgodilo."

5G in cepljenje: preblizuin neznano

Naslednja zelo zanimiva teorija zarote je povezava z omrežjem 5G. V Sloveniji so nasprotniki te tehnologije v času koronavirusa zbrali že več kot 15.000 podpisov za moratorij za 5G. Znanstveniki sicer razlagajo, da elektromagnetno sevanje organskih snovi ne more prenašati po zraku, a ta teorija je kljub temu ena najbolj vztrajnih, v Veliki Britaniji zaradi tega razbijajo oddajnike. "Gibanje proti 5G je bilo že prej. Zdi se mi podobno kot gibanje proti cepljenju. Dokler so ti oddajniki oddaljeni, se ne čutimo ogrožene. Če bi bilo cepivo v obliki tablet, se tudi ne bi čutili ogrožene, tablete goltamo vsak dan in to je tako podobno hranjenju, da se nam ne zdi vprašljivo. Zaradi tega se poskuša cepiva izdelati v obliki tablet, kajti če ne bi bilo igle, ne bi bilo gibanja proti cepljenju. Dokler so oddajniki daleč v gozdovih, zakamuflirani v obliki jelk ali palm, se to ne zdi ne vem kako vprašljivo.
Čeprav je vprašanje, ali elektromagnetni valovi škodijo, znova eno od realnih vprašanj, enako kot vprašanje o laboratoriju v Wuhanu. Če držiš dve uri GSM pri ušesu, je to res zdravstveno nevtralno ali ne? To je realno vprašanje. Na srečo so to ogromno študirali in dokazov o škodljivosti tega sevanja po mojih informacijah ni, resda pa nisem specialist za te pojave. Je pa res, da danes ljudje množično ure in ure pritiskajo telefone ob uho in si mislijo, da bi se gotovo poznalo, če bi bilo kaj resnega narobe. Zato je glas o škodljivosti sevanja iz mobilnih telefonov potihnil. Oddajniki 5G pa so nekaj novega in morajo biti postavljeni zelo blizu ljudem, praktično v vsaki ulici, in seveda to marsikoga zmoti, ker je pač nekaj novega in nepreizkušenega in se ljudje iz preteklih izkušenj zavedajo, da novosti niso nujno samo dobre in koristne, ampak imajo lahko tudi temne plati. Zato v tej fazi nič ne zaležejo preračuni elektrotehnikov, da je to, da držiš dve uri mobija ob ušesih, veliko večja gostota elektromagnetnega polja, kot če tak oddajnik stoji v ulici. Ampak času je treba dati čas in vmes s čim bolj strokovnimi argumenti pojasnjevati, potem pa se vidi, kaj je dobro in kaj ne."

In ko teorije zarote širijo zdravniki?

Običajno teorije zarote širijo navdušenci, ljudje, ki iščejo pozornost. Pridigajo v relativno zaprtih balončkih, eho komorah. Kaj pa, če teorije predstavlja doktor medicine, ki pri tem večkrat poudari, da je specialist? Takih primerov iz stroke je bilo kar nekaj in tak zapis doseže dosti širšo publiko kot zapis popolnega laika, pa naj bo še tako predan. "Proces postopnega seznanjanja ljudi z novimi pojavi izjemno zmotijo intervencije ljudi, ki si po eni strani nadenejo avtoriteto stroke, po drugi strani pa izjavljajo s stroko povsem skregane trditve. Ta teden sem na primer dobil preposlan medijski zapis kolega zobozdravnika, ki pravi: 'Ne moreš se okužiti z virusom SARS-CoV-2, lahko narediš svoj SARS-CoV-2, zelo lahko ti pripišejo diagnozo covid-19. Ni virusa stekline, ni polia, ni ošpic, ni HIV-a, ni gripe, to lahko dobiš samo, če te cepijo. Virusi niso kužni. Če bodo testirali kužnost izdihanega zraka ali kapljični prenos, sem prvi zraven, čisto blizu. Ne morete dobiti moje bolezni, kot jaz ne morem dobiti vašega zdravja.' Človek, ki napiše, da ni virusa HIV, ne more uveljavljati svojega mnenja z argumentom, da je zobozdravnik! Po eni strani se sklicuje na avtoriteto, ki mu jo da strokovni naziv, po drugi strani pa v isti sapi zanika vse, kar je vsebina njegove stroke. Pri tem niti ne pomisli, da kot pacient ne bi upal k zobozdravniku, ki ne verjeme v okužbo s HIV!Taki pojavi in manipulacije osebnostno neuravnovešenih 'strokovnjakov' so v času, ko so ljudje množično naveličani epidemije in so nagnjeni k njenemu zanikanju, izjemno nevarni. Ker lahko pri marsikom prevlada misel, da stroka ni enotna in lahko vsak po svoje izbira način, kako bo svoje življenje čim prej vrnil v normalo. In lahko izbere, kar mu najbolj ustreza, in najde argumente, ki to dovoljujejo.
Ampak problem epidemije je, da ji je vseeno za naše besede in argumentacijo. Epidemija se ne bo z našimi argumenti, kakršnekoli si že izmislimo, niti strinjala niti protestirala, ampak nas bo zgolj soočila s posledicami naših fizičnih ravnanj ne glede na razlage, zakaj smo ravnali tako ali drugače," meni Ihan.

Velika inavguracija novega vodenja

Kako je svojo vlogo odigrala politika? Videli smo veliko vpletanj v stroko s strani politike, recimo Trumpov napad na Svetovno zdravstveno organizacijo, kar se je pojavilo potem tudi pri nas. Tudi v Sloveniji spor z NIJZ, torej s stroko, verjetno ni pripomogel k zaupanju ljudi v ukrepe, sploh ker se je adrenalin iz začetka epidemije že porazgubil. Stroka se običajno ukvarja s stvarmi, okoli katerih se ne vrti pozornost javnosti, politika pa se pravzaprav vedno ukvarja sama s sabo, politik je radar, ki razmišlja v glavnem o tem, kaj bo dobro za naslednje volitve in kaj ne bo dobro, ocenjuje Ihan. "Pri Trumpu se je videlo, da mu je ta epidemija totalno odveč. Po vseh meritvah javnega mnenja, indeksih rasti in zaposlenosti je bil pravzaprav v prostem teku do zmage na naslednjih volitvah in demokrati so bili popolnoma nemočni. Epidemija je prišla kot nadležne ose, poskušal se je je otepati, prišla mu je prav izključno za oponašanje stanja Kitajcem. Ko je videl, da postaja resen problem, je čisto po njegovem uporabil dejstva, ki so se slučajno pojavila tisti dan v zvezi z epidemijo, tako, da bi lepo zvenela za njegove volilne namene. Je tip politika, ki je popolnoma oddaljen od realnosti. S pol ušesa posluša ubogega Faucija (Anthony Fauci, epidemiolog in imunolog, svetovalec predsednika, op. p.). In če se mu zdi, da ujame kakšen poudarek, ki bi mu prišel prav pri njegovih tvitih, ga zazna. Kolikor berem ameriške časopise, je epidemijo prepustil Fauciju, večina ukrepov pa je tako v domeni posameznih držav. Zvezni nivo tukaj nima kakšnih moči."
Seveda postane epidemija takoj, ko spreminja življenja, politična zadeva. Tudi pri nas je tako. Pri nas je začetek sovpadel z odstopom Marjana Šarca, ki je odstopil, ko še ni bil prav zavesten epidemije. Njegov odstop je bil takrat še vedno glavni dogodek v Sloveniji, ne epidemija. "In Šarcu, ki se je takrat pravzaprav že poslovil od svojih ambicij, saj so se glede volitev stvari obrnile drugače, kot je bil načrt, se je videlo, da mu je epidemija točno tako odveč kot Trumpu. To je bilo obdobje, ko bi verjetno bolj energično ukrepali, če bi imeli delujočo vlado, tako pa je bilo vse bolj brezvoljno, saj ko politika nima perspektive za velike cilje, je to bolj počitniška politika.
Začetek epidemije je sovpadel s prevzemom oblasti novega mandatarja in seveda se je samo po sebi ponujalo, da je to tista prva velika inavguracija nekega novega principa vladanja. In zaradi tega je bilo verjetno veliko bolj poudarjeno, kako je z novo vlado nastopil drugačen način vodenja. Deloma tudi upravičeno, saj se je res epidemija pri nas začela en teden prej in velika inavguracija vodenja je spodbudila tudi, da se je k reševanju te epidemije pristopilo z mnogo več energije, porabo vseh sredstev in uvedbo veliko bolj radikalnih organizacijskih metod, kot bi se, če bi šlo za epidemijo, ki bi se zgodila vladi, ki vodi državo že dalj časa. Zaradi tega smo se Slovenci mnogo bolj zagnali v reševanje epidemije kot denimo Hrvaška ali druge države, kjer so morale vlade najprej skozi fazo zanikanja in šele nato v fazo akcije," o začetkih epidemije meni znanstvenik, ki pravi še, da se je ta zagon pokazal kot kar dober, saj mejimo na Italijo. Šlo je res za vprašanje dni, in če bi dovolili koncert Bocellija, bi imeli danes čisto drugo situacijo kot sedaj.

Hierarhija poveljstva ali razumevanje?

V začetku smo imeli res radikalno politiko ukrepanja, tudi hitro in učinkovito, a ob sproščanju ukrepov se zdi, da neke prave vizije, načrta ni. Način postavljanja govornika vlade nas je vse spomnil na druge čase in dejansko je to način iz nekih drugih časov. "To je način, ki je sam po sebi res primeren za izredne razmere, implicira avtoritarnost in hierarhijo informacij ter prenašanja informacij z visokega nivoja na nižje. In to je način, ki je verjetno še kar učinkovit pri zapiranju, pri preprostih zadevah, ki jih je treba narediti - ostani doma, ne smeš na ulico, trgovine morajo biti zaprte. A slabost tega načina je, da ljudje to na neki način sicer sprejmejo, vendar tako, da se uklonijo. To ni način, s katerim bi ljudi naučil razmišljati o nečem, kar bodo delali. In tak način je v primeru sproščanja precej manj učinkovit, ker če ljudi v tej situaciji vzgojiš kot malo neubogljive pubertetnike, ki se jim nekaj prepoveduje, bo potem tak pubertetnik zahteval natančna navodila v smislu prepovedi. 'Če si mi zaprl galerijo, prosim povej, kaj, če ima naša galerija še kavarnico. Nočem brati elaboratov za kavarne, ampak želim vedeti, kako je z galerijo, ki ima kavarnico.' Odnos avtoritete, ki v glavnem prepoveduje, implicira to, da tisti brez avtoritete želi navodila, ki jih bo črkobralsko izpolnjeval, in si jemlje pravico, da ugovarja in je nezadovoljen s pravili. Tako dobiš na drugi strani človeka, ki ni pripravljen razmišljati sam, ampak ubogati. Tako sedaj na NIJZ pišejo strani in strani navodil za šole, vrtce, lokale, a ljudje se znova pritožujejo, da je navodil preveč," sklene Ihan.