Amok

Prvi ga je, vsaj med kolonizatorji, zabeležil kapetan Cook, danes pa ga - po bogati zgodovini v umetnosti, zlasti književnosti, uporabljajo za sodobne izpade ubijalskega, na videz popolnoma iracionalnega nasilja proti množicam ljudi in tudi živali. Skrajni čas je, da se ponovno uvede v javni govor, tem bolj, ker je to poletje očitno poletje amokov. Dobro bi bilo, če bi se državne ustanove, že zaradi tako vseprisotnega verbalnega izzivanja, končno posvetile preventivnim ukrepom za preprečitev najhujšega; kajti amok je nalezljiv, in ker danes razpolagamo z vrhunsko učinkovitimi tehničnimi sredstvi za širjenje razpoloženj (ne informacij in ne razmišljanja), lahko v zelo kratkem času izzove grozljive posledice. Amok so v preteklosti povezovali s seksualnimi frustracijami, podnebjem (vročina) in najrazličnejšimi kemičnimi sprožilci, toda to so običajno le sekundarni ojačevalci osnovnega besnila in sovraštva do vseh.
Kaj lahko denimo predsednika državnega sveta pripravi do tega, da se peni in besni zaradi utemeljenih kritik in obljublja "vroč september"? Proti komu? V čigavem imenu? Mar ni bil v funkcijo izvoljen samo za omejen čas? Še bolj jasni so primeri poslanca, ki bi streljal begunce v glavo, zaščitnika meje, ki se, če verjamemo njegovim besedam, z mitraljezom potika po goščah in travnikih, ter političnega avtsajderja, ki ponuja denar za streljanje po zvereh – vsi bi streljali! In na vse to komentator Mitja Iršič na portalu medijev SDS pravi (28. 8. 2019), da bi morali državljanom Slovenije nujno dovoliti, da se oborožijo, po ameriškem vzoru, da je orožje "sveta pravica". Ne nazadnje je menda proti orožju samo "antiorožarski levičarski lobi", medtem ko so na drugi strani vsi tisti fini in pošteni kapitalisti, trgovci in proizvajalci orožja, ki donirajo Trumpu v upanju, da bo sprožil še kakšno vojno, do tedaj pa dovolil (in spodbujal), da si vsak doma pripravi orožarno za primer, da bi se strašansko razjezil, ker je večerja hladna, doma pa razen žene ni nikogar, ki bi ga lahko ubil. Pri mlajših morilcih je potrebno še manj – lahko recimo zgolj izgubijo pri igranju videoigrice. Če policija ne bo zaščitila državljanov pred pozivi k nezakonitemu posedovanju orožja, poveličevanjem preventivne samozaščite, zagovarjanjem pravice do streljanja, čim kdo stopi na tvoj travnik, ter posledično uveljavljanjem nasilja in omalovaževanjem pravne države oz. ustave, bo hitro postalo jasno, da gre tu za povsem konkretno politično agendo. Konec koncev je popolnoma nepomembno, kdo jo vodi, kdo je ne vidi, kdo jo pasivno dopušča. To je zadnji alarm, da sistem ne ščiti dostojanstva državljana in da je opravičilo za to zaščita "svobode"! Takšna kooperativna ležernost je bila v zgodovini glavna zaveznica diktatur. In - mar res še kdo verjame, da se pučistična in nacifašistična politika načrtuje in izvaja volontersko, brez plačila?