Zadoščenje

Torej, komentarji so primer sovražnega govora, kar jaz sicer že dlje časa trdim in dokazujem. Zabavno bi bilo, če so me Facebooku prijavili prav s tega naslova! Kakor koli že, hvala za dokončno potrditev! Citirani vir sovražnega govora očitno ni internetna skupnost, katere administrator bi uveljavljal enake etične standarde. Če bodo organi pregona pa varuhi pravice in zakonov ravnali po načelu precedensa, po zgodovinski odločitvi vrhovnega sodišča, lahko pričakujemo regulacijo, kaznovanje in naposled ukinitev sovražnega govora, s tem pa tudi veliko manj prostora za nasilje, ki je njegova neizogibna posledica. To zadoščenje pomeni veliko, čeprav hkrati kaže, kako arbitrarno je tudi znotraj FB-skupnosti. Ob tem se sovražni govor nenadzorovano širi po portalih, ki so plačani. Ena možnost se je v podobni situaciji pokazala za koristno pri ozaveščanju državljanov: to je bil portal Zlovenija, ki je javno, tudi s plakati na ulicah prenašal izjave o beguncih, ko so se pojavili leta 2015. Mnogi avtorji in avtorice teh izjav so se javno pokesali in opravičili. To je po eni strani lahko pomenilo poskus, da bi se zaščitili pred zakonskim pregonom, o katerega neučinkovitosti smo se medtem že prepričali, po drugi strani pa je bil to lahko povsem iskren preobrat. Danes bi morali spet imeti tako "javno oglasno desko", saj se je pod okriljem medijev SDS sovražni govor razrastel do nepredstavljivih razsežnosti. S Facebookovim potrdilom in eno razsodbo sodišča v rokah bi lahko bila civilna iniciativa veliko bolj uspešna.
Primer usode zadrtega proizvajalca zločinskega sovražnega govora priča o tem, da se je sovražnemu govoru res treba posvetiti in da morajo biti ukrepi v vseh različicah tistega, kar danes v svetu velja za demokracijo, strogi. Frederick Brennan, ki ima bolezen steklenih kosti, pritlikavec na invalidskem vozičku, je ustanovitelj in lastnik zloglasnega portala 8chan, na katerem so se s fotografijami in besedili oglašali belski supremacisti. Količina sovraštva je bila ogromna, portal je bil tudi stalni vir informacij in formulacij za medije SDS. Po pokolih v Teksasu in Ohiu so varnostne službe portal preprosto ukinile, medtem ko je Frederick Brennan takoj s prikupno psičko v naročju izjavil, da je bilo vse skupaj zares grozno, in se pokesal. Nedvomno gre za preventivno potezo, saj bodo neizogibno sledile zakonske posledice. Po drugi strani pa ne glede na vso zločinsko premišljenost ni mogoče, da se človeku ne bi zasmilil: kakršnakoli obsodba ga bo doletela, je Brennan obsojen že od rojstva. Njegovo maščevanje svetu je bilo smrtna obsodba za druge ljudi, saj je prav k temu pozival. Ostane žalost, vendar tudi zadoščenje.
V nasprotju s to žalostjo pa sta dva starca prinesla ne le zadoščenje, ampak tudi radost: na Norveškem je eden od tistih hišnih, hormonsko motenih nesrečnežev vstopil v džamijo, popolnoma opremljen za puščavsko vojskovanje in z jasno namero, da pobije čim več muslimanov. Nekemu 65-letnemu starec je prekipelo pa se je preprosto usedel na terorista in počakal, da drugi verniki pridejo k sebi po šoku. Nato je eden od njih začel mlatiti napadalca, medtem ko je starec še naprej sedel na njem. Terorista so pozneje postavili pred sodišče, starca, ime mu je Mohamed Rafiq, pa razglasili za junaka.
Muftiah Tlaib je babica ameriške kongresnice Rashide Tlaib, ki izvira iz begunske palestinske družine; babica je stara nekaj čez 90 let, nosi se zelo elegantno, govori premišljeno in pametno. Naj spomnim: Rashida Tlaib in Ilhan Omar sta ameriški kongresnici, ki sta načrtovali uradno potovanje v Izrael. Obe javno izražata svoja stališča o Izraelu, kar zadeva položaj Palestincev, in sta v skladu s tem hoteli obiskati pomembne muslimanske spomenike, Rashida pa je hotela obiskati tudi del svoje družine, ki je ostal v Palestini, zlasti babico, ker bi jo ob tej priložnosti verjetno videla zadnjič. Obe kongresnici sta tarča napadov predsednika Trumpa (skupaj s še dvema kongresnicama latinskoameriškega porekla), ki je nedavno vidno užival, ko mu je nekje v biblijskem pasu ZDA množico uspelo zadosti zrajcati, da je za njim ritmično krulila: "Pošljite jih domov!"
Trump je tvitnil, da od svojega priljubljenega politika Netanjahuja pričakuje, da kongresnic ne bo sprejel v državo, ker sovražita Izrael in vse, kar je judovsko: ameriški predsednik denuncira, preprečuje gibanje in izpostavlja smrtni nevarnosti članice kongresa svoje države. Temu se preprosto reče veleizdaja. Netanjahu se je odzval v nekaj minutah in je kongresnicama res prepovedal vstop v Izrael. Po nekaj urah ga je utišalo izraelsko sodišče, ki pa je izdalo dovoljenje za obisk le Rashidi Tlaib, zaradi humanitarnih razlogov oziroma obiska babice, z dodatnimi pogoji, ki se ne nanašajo samo na to, kje se lahko Rashida v Izraelu giba, ampak tudi na njeno obnašanje. Rashida je te pogoje najprej sprejela, vendar jih je potem zavrnila. Medtem je spregovorila njena babica, skupaj z drugimi člani družine. Muftijah je ponosna na svojo vnukinjo in na kariero, ki si jo je zgradila, vendar se sprašuje, kakšna politična avtoriteta je to, če se lahko z njo tako poigravajo. Njena vnukinja mora še naprej prikazovati resnico o Palestini ter se ne sme vdati pritiskom in izsiljevanjem, obisk je pri tem manj pomemben. Babica živi v vasi na Zahodnem bregu: po glavni ulici kar po odprtem jarku teče kanalizacija, osnovna šola je na treh straneh obdana z bodečo žico, voda je na voljo enkrat na dan, če sploh je, elektrika le občasno. Trump ni prizanesel niti njej – tvitnil je, da je babica verjetno zadovoljna, ker ji ne bo treba videti vnukinje. Muftijah je odgovorila kratko in jasno – naj ga bog pogubi. Zdaj ko je potrjena še Trumpova namera, da bi kupil Grenlandijo, bo bog morda vendarle posvetil dolžno pozornost tej utelešeni žalitvi za človeštvo. Del zadoščenja je že tu.