Sodelovanje in odlično delo vpletenih, obrazi otrok, starejših in bolnih ter požrtvovalno delo vseh, ki so tem ljudem pomagali, so tiste slike, ki so se Boštjanu Šeficu najbolj vtisnile v spomin iz leta 2015. Šefic je bil v času, ko se je Slovenija soočila z množičnim prihodom beguncev, državni sekretar na notranjem ministrstvu, ki ga je takrat vodila Vesna Györkös Žnidar. Od prvega dne begunske krize je bil glavni vladni govorec. Odločitev, da bo on tisti, ki bo vsakodnevno javnost preko tiskovnih konferenc obveščal o ključnih informacijah, je bila logična, pravi. “Na ministrstvu za notranje zadeve sem bil zadolžen za priprave na prihod migrantov. Vodil sem ožjo operativno skupino ministrstva in tudi širšo operativno skupino, ki je vključevala najpomembnejše vladne resorje, civilno zaščito in tudi nevladne organizacije. Zaradi ocene, da razpolagam z vsemi ključnimi aktualnimi informacijami, je ministrica odločila, da bom komuniciral na ravni ministrstva, kasneje pa se je to razširilo še na vladno raven.”
Komunikacija proti severu dobra, proti jugovzhodu zanič
Šefic, ki je v svojih nastopih vselej deloval zelo suvereno in umirjeno, pravi, da je bil njegov cilj, da poda čim več celovitih, kredibilnih informacij. “Slednje je zelo pomembno za to, da ljudje razumejo, kaj se dogaja. Obenem sem želel predstaviti tudi izzive, s katerimi je soočena država.” Ne glede na številne kritike, ki jih je bila takratna vlada Mira Cerarja deležna zaradi načina spopadanja z begunsko krizo, je sogovornik prepričan, da so se nanjo dobro pripravili. “Res pa nihče ni pričakoval, da bo čez slovensko ozemlje šlo 500.000 ljudi. To nas je presenetilo, a na situacijo, kot je bila, se nikoli ne moreš pripraviti stoodstotno,” pravi in in dodaja, da so dobronamerne kritike poskušali upoštevati. “S tistimi drugimi pa se nisem obremenjeval, saj ko si na takem položaju, moraš sprejeti, da pretežno slednje sodijo k tvojemu delu.”
Komunikacijo izpostavlja kot ključno tudi pri iskanju skupnih rešitev s posameznimi lokalnimi okolji, ki so bila soočena s prehodi čez mejo, in pa tudi v dogovarjanju z drugimi državami. “Medtem ko smo imeli zelo dobro komunikacijo tako z avstrijskim kot nemškim notranjim ministrstvom, smo bili zelo negativno presenečeni nad odzivom Hrvaške. Zgodilo se je, da je ministrica Györkös Žnidarjeva svojega hrvaškega kolega Ranka Ostojića klicala večkrat na dan, a se sploh ni odzval. Komunikacija je bila prekinjena v trenutku, ko smo se želeli dogovoriti o usklajenih prihodih, da bi lahko poskrbeli tako za varnost kot za oskrbo teh ljudi, saj jih je sosednja država spuščala preko meje brez vnaprejšnjega usklajevanja. Situacija se je izboljšala šele z zamenjavo vlade na Hrvaškem konec leta 2015,” razlaga Šefic, ki poudarja, da so se mu bolj kot prizori na rigonškem travniku, kjer je vsako jutro pričakalo novih tisoč migrantov, v spomin vtisnila množičnost prihodov v drugem valu, ko je že v dopoldanskem času na slovenska tla vstopilo več kot 13.000 ljudi.
Ko moraš nekaj pojasniti še stoprvič ...
Tudi zaradi tega je bil tempo dela neizprosen. “V pol leta je bilo bolj malo mirnih ur spanja, Zaradi situacije, ki se je lahko spreminjala iz ure v uro, nočni sestanki niso bili redkost,” se spominja, a takoj doda, da se v tistem času tisti, ki so delali na tem področju, niso spraševali, kako naporno je. “Zavedali smo se predvsem odgovornosti, ki jo imamo, in sicer, da poskrbimo za varnost. V pol leta tako rekoč ni bilo resnega incidenta in prebivalci, ki niso živeli v občinah, kjer je prihajalo do prehodov, sploh niso čutili krize.”
Čeprav je v svojih nastopih vselej deloval zelo umirjeno, priznava, da se mu je kdaj dvignil pritisk. “Mogoče je bilo najtežje, ko smo nekaj pojasnili, argumentirali že stotič, a smo že naslednji trenutek dobili povsem enako vprašanje.Takrat je res bilo treba zbrati vso moč, ki si jo premogel, in zadevo še enkrat pojasniti. A zavedali smo se odgovornosti, ki jo imamo, občutljivosti teme, zato smo morali delovati zelo konstruktivno,” pravi Šefic, ki vselej da vedeti, da je šlo za delo celotne ekipe. “V takratni krizi nam je uspelo dokazati, da lahko celoten sistem nacionalne varnosti skupaj s humanitarnimi organizacijami dela dobro in učinkovito.”
Uspelo nam je dokazati, da lahko sistem nacionalne varnosti skupaj s humanitarnimi organizacijami dela dobro in učinkovito
Šefic, ki je kasneje aktivno sodeloval pri pripravi zakona o tujcih, odločitev ustavnega sodišča, da je 10. b-člen zakona o tujcih neustaven, saj da tujcev ni mogoče vračati brez individualne obravnave, ne jemlje kot osebni profesionalni neuspeh. “Evropski pravni okvir nam ni omogočal normalnega obvladovanja razmer, zato smo bili prisiljeni razmišljati o drugačnih rešitvah. Želeli smo si, da bi, če bi odločili, da kateri del ni v skladu z ustavo, ustavno sodišče nakazalo rešitev, a se to ni zgodilo, zato zdaj poskušamo z upoštevanjem ustavne odločbe spremeniti in uskladiti rešitev tako, da bo v skladu z ustavo,” pravi o predlogu novele zakona o tujcih, ki naj bi odpravila protiustavnost in pri kateri je prav tako sodeloval. Šefic je pred nekaj meseci, po krajšem službovanju na obrambnem ministrstvu sprejel vabilo notranjega ministra Aleša Hojsa, in zdaj kot njegov svetovalec ponovno skrbi zlasti za pripravo sprememb zakonodaje in aktivno sodeluje na področju migracij.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
