/PETEK, 23. AVGUST
Iz Ribnice proti Gornji Radgoni. Poberem nekaj tisoč revij v Ljubljani, da jih bomo delili obiskovalcem v zameno za oglase. Pokliče Cirila, ker želi pogovor z Vietnamom. V Gornji Radgoni je tudi Vietnam, kot še 31 drugih držav. Pa s predsednikom uprave. Poleg našega jih bo tu na stotine. Slušalko obdržim na uhlju, saj kliče Klemen iz Lipice glede generalke otvoritve. Klemna2 prosim za izvoz akreditacij, da lahko novim prejemnikom razpošljem sveže informacije. Lenka, ki se bori za socialno podjetništvo, potrebuje za to elektriko. Na Tepanjah grem po ribniško vedno najprej na WC in šele potem na kavo, saj lahko takoj unovčim bon za 50 centov. Ko sem imel svoj prvi prenosni računalnik, sem se šele pri tej kavi spomnil, da sem ga pozabil doma. Mater, bolje bi bilo, če bi pozabil doma avto kot pa računalnik. Razen tega bi se, da sem pozabil avto, na to verjetno spomnil že v Lukovici ... No, tudi iz te izkušnje sem se nekaj naučil. Pokliče Glorija, da bi pisal za Večerov dnevnik. Saj ne bo časa, a hkrati vidim, da bi lahko bila to dodatna glorija za sejem. Pravzaprav ne vem, kako in kdaj sem prispel danes tja. Tedaj pa … Sejem je bil moj poklic v Ljubljani. Ko tam niso več vedeli, ali so razstavišče ali sejem, sem prišel pred 18 leti v Gornjo Radgono. Pozdravim sodelavce. Rad jih imam. Zasedem svoje mesto v novinarskem središču, odgovarjam na pošto, klice, pošiljam blagajnam sezname dobitnikov nagradnih vstopnic ... Jure2 prinese dodatne vzorce nagrajenega vina za degustacije. Marsikdo prinese nekaj tja, kamor je najbližje, in pokliče tistega, ki najlažje najde. Dodajam informacije v spletni nabiralnik, po potrebi tudi na razstavne prostore, ki počasi dobivajo podobo. Vesna me vpraša, če bi imel osliča, in pravim, da bi. Pri direktorici Mateji srečam Mića, ki je lani umiral od hude bolezni, letos pa je poln življenja. Vinska kraljica Slovenije sprašuje, ali ima jutri na odprtju nagovor. Ne, ima ga vsak dan na vodeni degustaciji in v torek na podelitvi priznanj. Živa letos prvič dela z novinarji in z mano. Eh, Glorija, kako naj ves dan strnem v 1100 znakov, če jih je bilo toliko za dobro jutro? Pozno zvečer se odpravim k Dani, na turistično kmetijo, kjer stanujem. Grem pojest, se stuširat, molit, spat …
/SOBOTA, 24. AVGUST
Ob 6.00 dvig zastave, tuš in AUUUU, tri jajčka na oko. Živa skuha veliko dobre kave. Dobim se z Marjanom in Mihom, ki odlično delata veliko tistega, kar sem včasih bolj slabo počel sam - in medtem zamujal ljudi. Aleš bo snemal. Jure fotografiral. Vsi bomo nalagali in naložili, zvečer poslali. Vmes pa … Dejan bi vstopnico, Tone delil letake. Mitja je prinesel transparent, ki bi ga moral včeraj, Polonca išče dovolilnico za parking, komercialista prostor za prodajo naročnin. Razjezim Robija in Marjana, Andrej ima važnejše delo, Jana in Natalija sta vajeni mojih kompenzacij. Novinarji prihajajo. Več kot 200 je akreditiranih. Z nekaterimi se vidim večkrat, z drugimi enkrat na leto, s tretjimi na nekaj let. Sejmi so kot prazniki. Vsaki spada v svoj letni čas. Jesen je čas žetve. Če ga zamudiš, si morda zamudil seme, celo desetletje. Vesel sem Tatjane, Lidije, Cirile, Janje, Uroša, Silve, Ludvika, Francija, vseh od A do Ž ... S Stanetom preletiva scenarij otvoritve. Na maneži se tehniku priporočim za posnetke otvoritvenih nagovorov. Prejmem sporočilo, kdaj da bo predsednik vseh predsednikov podal izjavo, in jo prepošljem novinarjem. Zagode himna, zapoje pevski zbor. Ko končajo, jim prišepnem, da bi si morali vzeti govorniki morda kakšno minuto manj, da bi lahko dalj časa uživali v petju. Kajti to prihaja globlje iz srca. Čutimo ga, ne glede na to, v katerem jeziku prepevajo. Telefonski klic. Umaknem se, vmes trije neodgovorjeni … Nazaj v novinarsko središče, da poiščemo pravo režo za USB-ključek. Natisnemo, posredujemo, nalagamo na strežnike, si nazdravimo in se zasmejimo, včasih le objamemo. Ta in oni si želi pogovora, izjave z vodstvom sejma, te in one zbornice, podjetja, mnenja strokovnjaka ... Večer je že … Preštejem več kot 200 telefonskih klicev in tekstovnih sporočil, stotero srečanj. Včasih bežnih, a trdnih, toplih stiskov rok med tekom z enega na drugo stran sejmišča. Razstavljavci odhajajo. Tudi kdo od njih se ustavi v novinarskem središču, da poklepeta z mano in sodelavci. Informacije so napisane. Videi montirani. Kakor zelenjava vloženi vsak v svoj kozarček, buteljke v enoteko, hrana na krožnik, kolikor mogoče ličen. Zapakiramo in odpošljemo. S povabilom na jutri. Aja … Dejali so, lajajmo, karavana gre mimo. A so si premislili, ker je karavana že odšla.
/NEDELJA, 25. AVGUST
Na jutranjem sestanku si na hitro povemo, da je sejem dober, vreme naklonjeno in razstavljavci zadovoljni. Le ena razstavljavka ni zadovoljna z ničemer. Doživela je živčni zlom. Kompliciran. Večkraten. Danes podeljujemo medena priznanja. Nekateri novinarji in poslovni partnerji obiščejo sejem z družino. H Gordani nesem bone za pogostitev tekmovalcev v vlečenju vrvi, mimo tržnice mladih kmetov. S pogledom ošinem bogastvo njihovih idej za uspešnejšo prodajo domačih pridelkov. Sežem v roko Damjanu. Vrnem se po daljši poti, da čestitam Francu, Fanči, Tomiju, Ireni in še komu za vse zdravo cvetje in plodove sejemskih vrtov. Po 60.000 znakih se zgodi popoldan, po 90.000 večer.
/PONEDELJEK, 26. AVGUST
Pri Dušanu, pokrovitelju kočije Vinske kraljice Slovenije, se dogovorim za leto 2020. Andi pride s svojimi dragocenimi cimbalami in neprecenljivim talentom. Slednjega prinese iz avta sam, pomagam mu pri cimbalah do hale, ki se bo v spomin na preminulega, dolgoletnega strokovnega sodelavca zdaj imenovala Lojze. Ne, to ni reinkarnacija, zgolj poimenovanje. Sašo v miru piše o kulinariki in vinu. Duletu iz Beograda pomagamo do kopanja v bližnjih toplicah. Nekateri se pritožujejo nad visokimi cenami gostincev. Odgovorimo, da se lahko za šest evrov na sejmu AGRA 'sparkiraš', naješ in napiješ vrhunskega vina, če to počneš s pametjo. Vladu pošljem nekaj registrskih tablic reportažnih vozil, da jih redarji usmerijo k meni. Pridejo Jernejka, Janez, Darinka, Marinka … kako sem jih vesel. Rojeni smo pod srečnim oblakom, dež je padal le tri minute, lahko pa bi nas potolkla toča. Čeprav so v Pomurju besede "grem na en špricar" v glavnem čisti larifari - danes sebi in drugim dokažem, da je tudi to mogoče. Če so se ljudje po sejmu v starih časih pribili, se dandanes vse raje "pr'netajo" …
/TOREK, 27. AVGUST
Dan konjereje. Ob 9.00 prepoten kot konj. Dan vinarjev, vojvodinski novinarji. 20 kav in 60 poljubov. Tanja pripelje sebe, citre in dve novi priredbi. Vandima na tonski vaji gane mene in Robija, ki se dogovori za naslednji nastop umetnice. Med gosti iz tujine, ki jih usmerim k dobri in ugodni hrani, ni Ivana. Zadnjič je prehitro vozil in ga je stalo 250 evrov. Avto voziš na podoben način, na kakršnega si do njega prišel … Čestitamo Jožefu, ki je postal vinar leta, in ga prosimo za izjavo. Gneči v novinarskem središču se Marjan umakne za pult stare recepcije, kjer poskuša montirati izjave. Ljudje ga sprašujejo, kje je stranišče, če jim lahko uredi dodatne vstopnice … S Tjašo iz protokola govoriva po telefonu, misleč, da sva daleč vsaksebi, a se nazadnje zaletiva drug v drugega. Travmatiziran vrtičkar išče kosilnico za previsoko travo ... Srečam Alenko z ministrstva in si po metalsko udariva v roko. Slab mesec pred sejmom sva se spet na novo spoznala na koncertu Skunk Anansie. Sežem v roko Boštjanu, ki se vrača domov zaradi vse bolj zgodnje trgatve. Ja, na tem planetu je vse bolj vroče in je vse večja gneča. Še posebej za ene … Filmofili, pomnite. Tudi konje streljajo, mar ne? Sydney Pollack.
/SREDA, 28. AVGUST
Navsezgodaj bi rad skočil po nakupih dobrot za domov. Japajade. Danes so na sejmu Slovenci iz zamejstva. Spremljajo jih dopisništva iz RAI, ORF … Pomagam pri iskanju sogovornikov. Od inovacij do traktorjev prihodnosti popeljem v vzorčne nasade Miho. Velikokrat je bil na sejmu, a še nikoli tam. Še se bo vrnil. Irena čisti, a nekje drugje in drugikrat bi lahko bila filmska zvezda. Srečujem ljudi, ki delajo za velike denarje. in tiste, ki za povprečno plačo. Tolažim se, da smo slednji srečnejši, zadovoljni z zgolj na videz manj. In … Bolje je biti na psu kot pa na muhi.
/ČETRTEK, 29. AVGUST
Pripravljamo zaključno informacijo. Tekamo. Telefoniramo. Povezujemo. Se srečujemo. Osrečujemo. Pozdravljamo. Poslavljamo … Na splet nalagam fotografije in vidim, kaj vse SEM zamudil. Včasih tudi kakega človeka. Pozdravim ga prihodnje leto ... Vesel ga bom in tudi vas. Oddati moram dnevnik. Pri stotinah strani informacij, desetinah sloganov in reklam, tridesetero scenarijih TV-nanizank, ki sem jih nekdaj napisal, bo tole blamaža, pomislim. Oprostite mi, a sejem je uspel …
