Donacija za medij(e)

Glede na videno in slišano, sploh pa, ker predsednik vlade Janez Janša zdaj že presliši novinarska vprašanja, povezana z STA in vladavino prava, je postalo več kot očitno, da vlada oziroma njen Urad za komuniciranje (Ukom) z Urošem Urbanijo na čelu ne namerava izpolniti zakonskih obveznosti. Vlada gre v vse bolj razplamteni vojni z mediji z vsemi sredstvi in podaljšanim izčrpavanjem nasprotnikov neustavljivo in brez popuščanja do konca. Nespoštovanje zakona ji pri tem ni ovira. Zdi se, da je pri vztrajanju, stalnem ponavljanju in utrjevanju neprepričljivih razlogov za neplačilo javne službe v ospredju širših političnih pa tudi zasebnih motivov zasidrano prepričanje, po katerem bi nenadno prizna(va)nje obveznosti do STA s plačilom ošibilo načeloma močnejšega v spopadu. In to ne glede na to, da je za vlado vzporedna sodna pot, po kateri STA skuša izterjati plačilo in se ne le obdržati nad gladino, ampak tudi vsebinsko dokazati svoj prav, ob izidu v prid STA še veliko bolj tvegana od sedanjega trenutka, ko bi še imela možnost razumno popustiti. Bržkone vlada računa predvsem na čas, ki je njen zaveznik, če sodišče ne bo odločilo hitro. To, da še nadalje manipulira z dejstvi in jih pakira v širšo populistično retoriko, ostaja del procesa, v katerem mora predvsem stranka SDS stalno utrjevati tesna zavezništva s svojo volilno bazo.

Donacijska kampanja, v kateri bi ljudi nagovarjali k pomoči za izplačilo novinarskih plač oziroma plač zaposlenih v kateremkoli mediju, je bila še nedavno nepredstavljiva. Nepredstavljiv je tako bil tudi odziv - sms sporočila na 1919 so namreč prvenstvena oblika podpor v humanitarnih akcijah, v katerih ljudje običajno sočutno izražajo solidarnost in prispevajo za bolne ali revne, ki v stiskah nenehno potrebujejo pomoč. Pozivati k zaslombi STA z donacijami je bil zato drug(ačen) nagovor ljudem, naj se ne zavzamejo le za obSTAnek agencije, temveč naj sodelujejo pri (ob)varovanju širše medijske svobode in avtonomije. Zato je vsakršna donacija za STA simbolno sporočilo družbeno odgovorne (re)akcije na napade na medije. Z zbranim, prek četrt milijona evrov, bodo vsi, ki so donirali, dragoceno pripomogli premostiti najtrše obdobje, skozi katero se mučno prebija STA, in preprečiti stečaj, v katerega bi jo sicer že kmalu pahnila nelikvidnost.

Kampanja za STA ima pomembne neposredne pa tudi posredne učinke - ne le v konkretnem doniranju, ki je poleg neposrednih finančnih učinkov spodbudilo tudi posredne oblike dodatnih podpor naročnikov, ampak tudi v splošnem dojemanju razmer, v katerem se krepi zavedanje o nujnosti ohranjanja neodvisnih medijev in verodostojne informacije. Mediji seveda dolgoročno ne morejo biti odvisni od intervencij ljudi z donacijami, ki bi kakorkoli odvezale od obvez vlade. Že dolgo ne gre več le za to, da ta vlada ne prenese kritičnega nadzora medijev, medtem ko instrumentalizirano sprevrača dejstva in vsakršno kontekstualizacijo ter skuša spodkopati že povsem običajno poročevalsko prakso, na kateri v osnovi sloni STA. Diskreditacije institucije, predvsem pa osebne žalitve zlasti na družbenih omrežjih so samo del histeriziranega, nestrpnega ozračja.

Da so in še bodo na udaru kritični mediji in novinarji, je na dlani, naključij ali presenečenj ni. Ne glede na reakcije mednarodne civilne in politične javnosti z opozorili in pozivi k financiranju in zaščiti demokracije se vladna misija le nadaljuje. Prijemov za obvladovanja in podreditve, kot kaže, ne bo zmanjkalo. Učinkovita metoda so seveda finančni odtegljaji javnega denarja na eni strani oziroma podpore na drugi strani, a niso edini prijemi. Zato tudi delitev 2,6 milijona evrov iz medijskega sklada, ki jo je opravila komisija pri kulturnem ministrstvu, ni presenetila. Le potrdila je domneve, da bodo do proračunskega denarja prišli predvsem mediji oziroma portali v tesnih povezavah z desnico, s čimer naj bi le pluralizirali medijski prostor. Medijski sklad z uzakonjenimi spornimi kriteriji in arbitrarno presojo, ki je hkrati dediščina prejšnjih vlad in anemične politike na medijskem področju, je samo en vzvod za posege v medijski prostor, ki tokrat mora računati na korenite spremembe.