(DOSJE) Kako učinkovito so ukrepi v koronakrizi pomagali ohranjati delovna mesta: Kdo je odpuščal, kdo zaposloval, kdo zapiral?

Povračilo nadomestila plač delavcev na začasnem čakanju na delo, subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa, povračilo nadomestila plač delavcev, odsotnih iz razloga višje sile ali odrejene karantene, tudi delna nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovnih prostorov, vse to in še več je podjetjem skozi osem PKP-jev lajšalo vsakdan in ga nekaterim lajša še danes.

Med marcem 2020 in aprilom letos je bilo po javno dostopnih podatkih iz aplikacije Erar, ki jih je zbrala Prva bonitetna agencija (ki upravlja spletni portal EBONITETE.SI) podeljenih za skoraj 930 milijonov evrov finančnih pomoči za primere naravnih nesreč, kamor se uvrščajo protikonoski ukrepi. Največ pomoči, dobra tretjina, je bila namenjena podjetjem v osrednjeslovenski regiji, sledita podravska in savinjska, ki niti skupaj z gorenjsko na četrtem mestu ne dosežeta zneska osrednjeslovenske regije.

Med dejavnostmi prevladujejo gostinska s skoraj 219 milijoni evrov izkoriščenih pomoči, predelovalna dejavnost (skoraj 181 milijonov evrov) ter dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (dobrih 170 milijonov).

Da so bili ukrepi ne le ključni, ampak tudi dobro zastavljeni, da je bilo ukrepanje vlade odločno in pravočasno, je slišati iz vrst gospodarstvenikov, iz vrst gostincev pa tudi kritike, predvsem glede omejevanja dejavnosti.

Brez zmanjševanja števila zaposlenih ponekod ni šlo, a številna podjetja so predvsem po zaslugi pomoči obdržala vse zaposlene, ponekod so zaradi razcveta dejavnosti še dodatno zaposlovali. A predvsem pri podjetjih v tuji lasti je bila prisotna tudi preračunljivost; vzeli pomoč, napovedali zaprtje in se izognili vračilu. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj sicer v tem težave ne vidi.

Podravje: Ukrepi dobro zastavljeni, pogrešali so več dinamike pri sprejemanju

Po velikosti druga največja statistična regija je na drugem mestu tudi po količini izplačane finančne pomoči za ohranitev delovnih mest v koronakrizi, prvak je kidričevski Talum. V Skupini Talum so iz naslova interventnih ukrepov za zmanjšanje posledic epidemije prejeli dobrih 4,5 milijona evrov pomoči. Večino za matično družbo Talum, d.d. (prikaz v infografiki), kjer je zaposlenih velika večina od 1462 sodelavcev (v družbi Talum d.d. je bilo konec leta 2020 zaposlenih 1206 sodelavcev). "Ukrepe smo sicer v skupini koristili še za šest odvisnih proizvodnih in storitvenih družb. Prav slednje so tiste, kjer ukrepe še vedno koristimo," pravi Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, in doda, da so uveljavljanje ukrepov v skladu z zakonodajnimi možnostmi dinamično prilagajali obsegu povpraševanja. V določenih segmentih so namreč velik upad zabeležili takoj po razglasitvi epidemije marca 2020, jeseni so se razmere že začele izboljševati, v določenih segmentih proizvodnje pa so beležili ohlajanje povpraševanja proti koncu leta.

Direktor Drobnič poudarja, da so na podlagi lastne dinamične prilagoditve na okoliščine in z optimizacijo procesov ter z državnimi ukrepi ohranili praktično vsa delovna mesta, zaradi upokojevanja in tudi odhodov sodelavcev so v letu 2020 v delovnih okoljih, v katerih potreb niso mogli zapolniti s prerazporejanjem delavcev v skupini, zaposlili 86 novih sodelavcev. "Državni ukrepi so bili dobro zastavljeni, tudi odzivnost in sodelovanje s socialnimi partnerji, sploh v začetku koronaobdobja, sta bila dobra. Morda bi si v gospodarstvu želeli nekoliko več dinamike pri sprejemanju ukrepov, soočali pa smo se tudi z različnimi interpretacijami sprejete zakonodaje, kar je oteževalo izvedljivost v praksi," še pravi Marko Drobnič.

Pošta dodatno zaposlovala zaradi spletne trgovine

V Pošti Slovenije, kjer so iz naslova interventnih ukrepov za ohranitev delovnih mest prejeli skoraj 1,9 milijona evrov, so z državno pomočjo zagotavljali ohranitev delovnih mest, zlasti v prvem valu epidemije, ko so uveljavili ukrep začasnega čakanja na delo. V drugem valu epidemije so morali zaradi odsotnosti delavcev iz razloga karantene in višje sile reorganizirati delo v vseh organizacijskih enotah, posebno ob dejstvu, da so se v času popolnega zaprtja države in ob uveljavitvi vseh ukrepov za preprečitev širjenja virusa zaradi porasta spletne trgovine povečale količine paketnih pošiljk, Pošta Slovenije pa je zagotavljala nemoteno izvajanje poštnih storitev. Tudi zato so ohranili vsa delovna mesta (z državno pomočjo so zagotavljali ohranitev delovnih mest predvsem v prvem valu epidemije), glede na izjemen porast spletne trgovine in s tem povečanje količin paketnih pošiljk pa so tudi dodatno zaposlovali.

Spremljajo, kaj bo prinesel interventni zakon za turizem

V Turistični agenciji Sonček so največ uveljavljali ukrep sofinanciranja nadomestila plač delavcev, ki so čakali na delo, saj zaradi višje sile ob izbruhu epidemije za večino njih ni bilo dela. "Žal smo vsaj v prvem obdobju epidemije na delovnih mestih zaradi narave našega dela potrebovali veliko delavcev, saj je bilo kljub zaprtju dejavnosti treba postoriti vse v zvezi z odpovedanimi potovanji, zato v tem obdobju pravega učinka ukrepa ni bilo zaznati. Naše delo namreč obsega tudi komunikacijo s potniki, odpovedi potovanj, vračila denarja, terjanje dobaviteljev za predujme, skratka aktivnosti, ki jih je nujno opraviti, čeprav zanje ne prejmemo nobenega plačila," pojasnjuje Filip Tobias, direktor Turistične agencije Sonček.

Na podlagi ukrepov, sprejetih takoj po pričetku prvega vala epidemije, so v družbi vzpostavili sistem, ki jim sicer omogoča poslovanje z nižjimi stroški, seveda ob veliki tekoči izgubi v poslovanju, poudarja direktor: "Vsak mesec poslovanja brez prihodkov nas, kljub subvencijam za čakanje na delo in skrajšani delovni čas, stane med 150 in 200 tisoč evri, kolikor znašajo preostali stroški plač za nekaj več kot 80 zaposlenih in drugi fiksni stroški poslovanja, ki nastajajo ne glede na obseg poslovanja. Prav zato smo pozdravili ukrep pomoči za kritje nekritih fiksnih stroškov, ki ga je državni zbor sprejel v okviru šestega protikoronskega zakona in ki, skladno z že omenjenim začasnim okvirom Evropske komisije za srednje velika podjetja, kot je naše, prinaša 70-odstotno pokritje preostale izgube. Za mala in mikro podjetja ta delež znaša 90 odstotkov. Kljub temu da pomoč iz naslova tega ukrepa predstavlja večino prejete pomoči po interventnih zakonih, nam še zmeraj ostaja pokrivanje 30 odstotkov izgube, zato z zanimanjem spremljamo, kaj bo v tem smislu prinesel interventni zakon za turizem."

V Sončku so zaradi izrazite konjunkture v letu 2019 zaposlili za določen čas nekaj dodatnih sodelavcev in tem pogodbe o zaposlitvi v novih razmerah niso mogli podaljšati. So pa, poudarja direktor, po zaslugi pomoči ohranili polno operativne ekipe, ki že dajejo rezultate. Glede na muhavost epidemije računajo na državno pomoč tudi v prihodnjih mesecih, tja do konca leta.

Poleg državne pomoči tudi občinska

Po količini pomoči četrti prejemnik v Podravju, mariborski Marprom, se je po lanski popolni ustavitvi opravljanja vseh dejavnosti, od mestnega potniškega prometa, glavne avtobusne postaje, javnih parkirišč do Pohorja, za ohranitev 280 delovnih mest, kolikor jih je podjetje imelo takrat, takoj lotil izvajanja ukrepa čakanja na delo, kar je bilo ključnega pomena, pravijo v podjetju. Izmed pomoči je bilo največ subvencij za čakanje na delo in subvencioniranja delovnega časa, Marprom namreč zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa več mesecev ni opravljal svojih glavnih dejavnosti ali pa jih je v okrnjenem obsegu.

Kot pravijo v podjetju, je bila državna pomoč skupaj s pomočjo Mestne občine Maribor ključnega pomena, da so ohranili delovna mesta in da se je podjetje sploh obdržalo. V strukturi stroškov ima Marprom 87 odstotkov fiksnih stroškov, od česar je 42 odstotkov strošek dela. Fiksni stroški so podjetju ostali tudi med zaustavitvijo dejavnosti, ko ni ustvarjalo nobenih prihodkov.

Pomemben dolgoročni vidik pomoči

Med epidemijo je lenarška Tovarna bovdenov in plastike (TBP) v letu 2020 prejela subvencije za čakanje na delo, za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa se ni potegovala. Letos pa ni izrabila nobene od omenjenih pomoči. Direktor podjetja Danilo Rojko pomoč države ocenjuje kot dobrodošlo: "Še zlasti v lanskih spomladanskih mesecih, ko je bila glavnina naših zaposlenih na čakanju. Državna pomoč nam je omogočila delno pokritje stroškov plač znotraj enega meseca, kar je vsekakor pripomoglo k boljši likvidnosti. Aprila in maja lani so nam prihodki v povprečju upadli za več kot 70 odstotkov, prav tako smo bili v intenzivni fazi investiranja v nove programe avtomatizacije in robotizacije proizvodnje."

Če ne bi bilo tako obsežnih državnih pomoči, poudarja Rojko, ne bi mogli obdržati tolikšnega števila zaposlenih. Prav tako bi bila likvidnostna situacija še veliko slabša, kot je bila, saj so določeni stroški ostajali, četudi je podjetje skoraj mirovalo. Ob tem dodaja, da je treba državno pomoč ocenjevati tudi z dolgoročnega vidika, saj zaposlenih niso zadržali zgolj za obdobje dveh mesecev, ko je bila glavnina podjetja v mirovanju: "S ponovnim zagonom podjetja smo bili spet pripravljeni nemoteno oskrbovati kupce, ki so bili po koncu spomladanske epidemije znova v strmem zagonu svojih proizvodnih kapacitet. V primeru počasnega okrevanja, ne le našega podjetja, temveč celotnega slovenskega gospodarstva, bi se kupci obrnili na druge dobavitelje zunaj meja naše države, s čimer bi bila storjena nepopravljiva škoda. Stopnja brezposelnosti bi se še dodatno dvignila in bi bila trajnejša. Naši kupci cenijo zvestobo in pripravljenost, da jih tudi v zelo zahtevnih časih ne pustimo na cedilu, zato je bil naš moto, da mi ne bomo zaustavili naših kupcev, temveč oni nas. S tem smo si pridobili dodaten status zanesljivega dobavitelja in možnost sodelovanja tudi pri nadaljnjih projektih."

Boxmark: Poteza ključnega pomena za obstoj podjetij

Marjan Trobiš, direktor Boxmarka Kidričevo, ki je lani le za kratek čas, dva meseca in pol, izkoristilo subvencije za čakanje na delo, pravi: "S koriščenjem subvencij smo končali že lani maja. Za naše preživetje so bile pomembne, saj smo takrat zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig popolnoma zaprli dejavnost. Država nam je priskočila na pomoč in ta vrsta pomoči je bila popolnoma na mestu. Od maja lani smo se prestrukturirali in menim, da nam je dobro uspelo. Tako smo si poskušali sami pomagati, namesto da nam pomaga država. Vsekakor mislim, da je država naredila dobro potezo, ki je ključnega pomena za obstoj podjetij. Mi smo zdaj ponosni, da od države potem nismo več potrebovali pomoči in smo tako razbremenili davkoplačevalce. Rad bi poudaril, da so se vse vlade znašle v težkem položaju in da so napake, kadar prideš v popolnoma nove razmere, dovoljene."

Trobiš ocenjuje, da se težave iz lanskega leta ne morejo več ponoviti, saj se avtomobilski sektor, ki je bil lani najbolj na udaru, počasi pobira, letalski sektor pa je še v polspanju in direktor njegov vzpon pričakuje znova v prihodnjem letu. Pred epidemijo so v podjetju imeli 1080 zaposlenih, zdaj jih je 758. Kot še poudarja sogovornik, mu je za vsako izgubljeno delovno mesto žal, po drugi strani pa lahko zdaj bolj stavijo predvsem na razvoj izdelkov višjega cenovnega razreda z več dodatnega znanja in dodane vrednosti: "Primerne kadre smo bolj težko našli, zato smo jih kar sami izšolali. Tu gre predvsem za srednji sloj menedžmenta, ki je specializiran na svojem tehničnem področju." Najpomembnejše pa je, da je podjetje konec minulega leta po treh letih ponovno pričelo poslovati pozitivno.

Likvidacija Safila, vračanj ne bo

Med prejemniki državne pomoči je bilo lani tudi ormoško podjetje italijanske družbe Safilo, ki je v postopku likvidacije, s čimer bo delo konec junija izgubilo vseh 557 zaposlenih. Vendar podjetju državne pomoči ni treba vrniti. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je namreč delodajalec, ki je dobil nadomestila plač iz interventnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, zavezan vračilu prejetega denarja le, če je delavce odpuščal v času prejemanja pomoči.

"Prav tako tudi, če po določenem obdobju, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, pride do uvedbe postopka prenehanja delodajalca z likvidacijo," so dodali. V primeru likvidacije Safila, ki je za subvencioniranje čakanja na delo po zadnjih podatkih Zavoda za zaposlovanje RS od marca do septembra 2020, ko je bilo skupno na čakanju 438 delavcev, prejel dobrih 550 tisoč evrov, denarja torej ni treba vračati.

Koroška: Največ ukrepov so izkoristili v avtomobilski industriji

Podjetja v koroški regiji so po razpoložljivih podatkih v letu 2020 prejela skupno za skoraj 20 milijonov evrov državnih koronapomoči, kar regijo v primerjavi z drugimi statističnimi regijami uvršča v spodnji del lestvice po prejetih subvencijah, primerljiva je s Pomurjem in Posavjem. Struktura prejemnikov deloma odraža strukturo regijskega gospodarstva, kot drugod pa zajema tudi dejavnosti, ki so bile v koronakrizi najbolj na udaru - turizem, trgovina (na primer Acron, Vabo, Relax). Največ ukrepov so izkoristila podjetja, ki so z različnimi izdelki vpeta v globalno avtomobilsko industrijo (kot so Adient, Tab, Grammer), kar kaže tudi na globalnost krize, na njeno vseprežetost v svetu. Podatki zajemajo prejeta sredstva v letu 2020, nadaljnji oziroma končni zneski prejetih državnih pomoči pa se lahko dejansko še razlikujejo ali odstopajo (ponekod tudi zaradi vračil ali delnih vračil glede na pogoje za uveljavljanje in nadaljnji razvoj dogodkov).

Adient: Od pomoči do likvidacije

Zanimivo je, da je podjetje, ki je v koroški regiji izkoristilo največ koronapodpor, 800 tisoč evrov, Adient Slovenj Gradec, že v likvidaciji, po tem ko se je za zaprtje proizvodnje s 430 zaposlenimi v Sloveniji odločil njegov ameriški lastnik v kombinaciji z nemškim delom koncerna. Državnega denarja mu ni oziroma ne bo treba vračati, saj ni odpuščal v času prejetja denarja oziroma je izpolnil pogoje, podobno kot še nekateri, ki so preračunali, kdaj in kako se državna sredstva izplača koristiti ali ne.

Adient je za zdaj tudi največje podjetje v regiji (četrti največji zaposlovalec), ki se skozi koronakrizo ni pretolklo, čeprav so to glede na prejšnje napovedi lastnikov pričakovali, saj so jim zagotavljali, da imajo nadaljnja naročila. Marca so nato zaposlenim na slovenjgraški lokaciji prišli sporočit vest o postopnem zapiranju. Tudi Dani AFC, še ena družba v tuji lasti, in sicer italijanski, ki deluje v Slovenj Gradcu, je bil med prejemniki državnih pomoči. To podjetje zdaj prilagaja svoje poslovanje nihanjem na trgu, 50 delavcem so prekinili pogodbe za določen čas, pričakovano je še nadaljnje krčenje; tudi v tem smislu oziroma glede na celotni poslovni izid končni izplen državne podpore ni nujno povsem tak, kot je v izpisu pomoči zdaj.

Acron od osnovnega posla v posle z maskami, (za)kaj pa ostale pomoči države?

Drugi na regijski lestvici pomoči je slovenjgraški Acron, iz koronakrize poznan predvsem po poslih z državo z zaščitno opremo, ki se jih je oprijel ob zaprtju osnovne dejavnosti. Po pojasnilu direktorja Sama Lampreta je Acron dejansko prejel 578 tisoč evrov državne pomoči (razlika do 711 tisoč je bilo nato vračilo pomoči glede na poslovanje). "V tem času smo imeli po navodilih vlade zaprtih 68 trgovin skoraj pet mesecev, a smo kljub temu zadržali vse sodelavce in nismo nobenega odpustili. Ti krizni dodatki so se nanašali na boleznine, izolacije, krizni dodatek, skrajšane delovnike, bolniške nad 30 dni, varstva, povračilo nekritih fiksnih stroškov. Od tega je bilo izplačanih delavcem okoli 150.000 evrov kriznih dodatkov, varstev, oprostitev prispevkov za delavce, ki so delali od marca do maja," pojasnjuje Lampret. Mesečni strošek podjetja pa, kot dodatno utemeljujejo v Acronu in pojasnjujejo dejansko težo te pomoči, za skoraj 50 odstotkov presega celoletno državno pomoč, tako da ta še zdaleč ni dovolj za pokrivanje vseh stroškov.

Jeklarstvo počasi okreva, postopno od izrednih razmer do novih izzivov

Ena od tradicionalnih dejavnosti, značilnih za koroško gospodarstvo, je kovinska oziroma jeklarska industrija - SIJ Metal Ravne je prav tako uveljavljal pomoči, v Skupini SIJ - Slovenska industrija jekla sicer pojasnjujejo, da znesek v izpisu ni oziroma ne bo točen, vendar ga zdaj ne komentirajo in ga ne bodo komentirali prej kot ob letnem poročilu. Pojasnjujejo pa, da ves čas epidemije koronavirusa sprejemajo in sproti prilagajajo celovite ukrepe za zavarovanje zdravja zaposlenih in za zanesljivost sodelovanja s kupci. "V določenih obdobjih smo uvedli tudi izredne ukrepe, katerih posledice smo lažje premostili s koriščenjem številnih državnih ukrepov - povračila nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo ter za odsotnost zaradi višje sile za varstvo otrok ob zaprtju šol in vrtcev, oprostitev plačila prispevkov za delavce na začasnem čakanju na delo, refundacije sredstev za kratkotrajne bolniške odsotnosti, subvencije za skrajšani delovni čas; izplačilo kriznega dodatka za zaposlene, upravičene do ukrepa."

Jeklarstvo in z njim povezane panoge počasi okrevajo. V Skupini SIJ se pozitivni trend odraža v ravni naročil in bolj pozitivnih kazalnikih poslovanja. Tudi v SIJ Metalu Ravne obseg naročil ponovno raste in zmogljivosti obratov so polno zasedene, trenutno pa je največ povpraševanja po valjanih izdelkih. Kljub prizadetosti letalske industrije zaradi koronavirusa so v prvem četrtletju presegli lansko celoletno prodajo. Do konca leta načrtujejo, da bodo več kot potrojili prodajo izdelkov za letalsko industrijo v primerjavi s preteklimi leti, se pa zaradi splošnega pomanjkanja in trenutnega nepričakovano visokega povpraševanja po surovinah soočajo z višjimi cenami jeklenega odpadka in legirnih elementov. Skupina SIJ je lani ustvarila 696 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 9,3 odstotka manj kot v 2019. Leto 2020 je sklenila z izgubo (49,9 milijona evrov). Letos kaže bolje, saj je v prvem četrtletju dosegla rast prihodkov in dobiček. Po nerevidiranih podatkih je tako ustvarila 212,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za desetino več kot v enakem obdobju lani, EBITDA pa je znašal 17,9 milijona evrov, kar je 29,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupina SIJ je v prvih treh mesecih letos ustvarila tri milijone evrov dobička. V tem obdobju je za naložbe namenila 15 milijonov evrov.

Pomurje: Podjetniki so zadovoljni, a hitrega okrevanja ne pričakujejo

Pomurski gospodarstveniki - pomurska podjetja so iz naslova protikoronskih ukrepov doslej izkoristila skoraj 30 milijonov evrov - kot najbolj uporabne med ukrepi protikoronske zakonodaje izpostavljajo ukrepe čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in kritja fiksnih stroškov. O vladnih ukrepih in njihovih učinkih smo se pogovarjali s predstavniki nekaterih podjetij, ki so med večjimi prejemniki državnih pomoči v regiji.

Direktorica družbe Rebel Zdenka Benko pojasnjuje, da jim je bilo najtežje ob začetku epidemije, ko podjetniki še niso vedeli, kako bo država pristopila k reševanju njihove problematike v času, ko niso mogli delovati. "Na koncu, ko se je vse razčistilo, smo lahko relativno zadovoljni, glede na to, da smo bili lani in letos skupno pet mesecev zaprti." Zato so po njenih besedah izkoristili državno pomoč podjetnikom, kjer je to bilo mogoče, predvsem pri sofinanciranju fiksnih stroškov in čakanju na delo, uveljavili so tudi ukrep skrajšanega delovnega časa. Družba, ki se ukvarja s prodajo perila, nogavic in modnih dodatkov, upravlja 17 trgovin, od teh šest v pomurski regiji. Nekaterih trgovin še vedno nimajo odprtih, saj so te v turističnih krajih, ki še niso oživeli. Pri tem Benkova največjo težavo vidi v najemninah za poslovne lokale, pri katerih so jim sicer lastniki nepremičnin "šli na roko", a so se morali za to trdo pogajati in svoje zahteve tudi argumentirati. Kljub temu so najemnine za čas, ko so morali biti povsem zaprti, še vedno previsoke, pravi Benkova. Zato bi moralo biti po njenem mnenju v zakonodaji določeno, da v primerih, kakršen je epidemija, ko država prepove izvajanje določenih dejavnosti, gospodarske družbe, ki so zavezane takšnim prepovedim, ne bi smele utrpeti nobenih stroškov. Sami so lahko sprotno pokrivali stroške v času zaprtja tudi zaradi uspešnega dela v njihovi spletni trgovini, ki jo imajo že 15 let, še posebno se je spletni promet povečal v času epidemije.

"V Sloveniji nas najbolj poznajo po naši ponudbi perila, zato se je promet na spletu najbolj povečal decembra, ko tudi sicer prodamo največ perila in pižam," pravi Benkova. Kljub temu je to še vedno prineslo zgolj petino prihodkov, ki bi jih sicer ustvarili v tem obdobju, če bi bile trgovine odprte. Denar so morali takoj nameniti za plačilo tekočih stroškov za pošto, elektriko in telefon. Spletna prodaja se je z odpiranjem trgovin do danes že zmanjšala, kljub vsemu bodo še naprej vlagali v njen razvoj: "Zdaj smo se naučili, da moramo biti bolj vidni tudi na spletu."

Cigan: "Vlada bi lahko ravnala drugače"

Gostinec Marjan Cigan meni, da bi lahko vlada predvsem glede omejevanja dejavnosti sprejela drugačne ukrepe, saj so jim nekateri od sprejetih po njegovem mnenju škodovali. Pod okriljem družbe Cigan, ki ima 35 zaposlenih, delujejo gostinski obrati Tropicano v Srednji Bistrici, Malibu v Kapci in Zvezda v Beltincih. V času zaprtja je po Ciganovih besedah le gostilna v Beltincih delno obratovala, v njej so pripravljali malice. Sogovornik meni, da država denar nakaže prepozno, tudi na prvo povračilo fiksnih stroškov so morali čakati več mesecev, pravi. "Čez noč so nas obvestili, da bomo morali zapreti lokale. To je bila velika napaka vlade, saj je zaradi tega propadlo veliko zalog. Morali bi nam dati vsaj nekaj dni časa, da bi porabili hrano, zdaj pa smo je morali veliko zavreči."

Cigan ne pričakuje, da se bo poslovanje že v kratkem vrnilo v normalne okvire: "Še vedno ne moremo gostiti skupin, obiskovalci morajo prav tako izpolnjevati pogoje za obisk lokalov. Tudi določba o trimetrskem razmiku med mizami in o metru pa pol razmika med gosti pomeni, da imamo lahko na terasi največ tri mize. Nekateri gostinci zato terase širijo na parkirišča, vendar lahko to inšpekcija spet kaznuje kot prekršek. Težko delamo v teh razmerah, vendar bomo preživeli."

Pri prevozih pričakujejo počasno okrevanje

Tudi javni potniški promet je ena od panog, ki so bile določen čas povsem zaustavljene. Direktor Avtobusnega prometa Murska Sobota Darko Kovač pravi, da so z ukrepi države zadovoljni. "Kar je bilo možno, smo izkoristili. Predvsem nam je prišel prav ukrep čakanja na delo, brez katerega bi bili v velikih težavah. Dejansko so nas državne pomoči rešile." Poleg čakanja na delo so dobili zaradi dokazanega upada prometa izplačano nadomestilo prihodkov, delno so dobili povrnjene tudi fiksne stroške za dneve, ko niso vozili. V času epidemije tako niso odpustili nobenega od 127 zaposlenih.

Kar zadeva okrevanje, Kovač pojasnjuje, da bo še nekaj časa trajalo, da bodo povsem zaživeli turistični prevozi, pri čemer sami od tega segmenta niso odvisni. "Kakšna skupina, ki se zanima za izlet, se že najde, a do jeseni večjega povpraševanja na tem področju ne pričakujemo." Izvajajo tudi dejavnost šole vožnje, kjer imajo zaradi omejitev za zdaj manjše število slušateljev. Avtobusni promet ima 68 vozil, s katerimi opravljajo javne linijske prevoze pa tudi turistične. Kot še pojasni Kovač, se posledice epidemije še vedno odražajo pri uporabi javnega prevoza. "Predvsem starejši si še ne upajo na avtobus v takem številu kot pred epidemijo. Tudi študentov je na avtobusih precej manj kot v preteklih letih."

Dobro bi bilo, če bi vlada krila še stroške regresa

"Vlada je ukrepala odločno in pravočasno," pravi direktor ljutomerskega Segrapa Miran Blagovič. Družba, ki se prvenstveno ukvarja s pridobivanjem gramoza in peska in s proizvodnjo betonskih izdelkov, upravlja tudi Bioterme Mali Nedelji. Ker je vzdrževanje objektov termalnega kopališča povezano z visokimi stroški, Blagovič pričakuje, da jim bo vlada poravnala fiksne stroške tudi za drugo trimesečje tega leta. "Skupno smo bili zaprti deset mesecev, zato bi bilo dobro, če bi vlada krila še stroške regresa za delavce," pravi Blagovič, poleg tega meni, da bi morala vlada v celoti kriti stroške zaposlenih na čakanju. V sklopu Bioterm zaposlujejo 70 ljudi, od katerih so jih v času epidemije odpustili samo pet. "Brez državne pomoči bi jih zagotovo morali še več poslati na zavod," pravi direktor. V primarni dejavnosti betonarne so v času epidemije normalno poslovali, na tem področju imajo še 50 zaposlenih. Nekateri od njih so v času zaprtja opravljali vzdrževalna in popravljalna dela v termah, ki bodo z junijem spet začele sprejemati obiskovalce. Pri tem že opažajo veliko povpraševanje in pričakujejo stoodstotno zasedenost kapacitet, razen če to ne bi bilo mogoče zaradi novih vladnih omejitev, v tem primeru bodo po Blagovičevih besedah imeli spet velike težave.

Savinjska: Dobrodošla pomoč tudi pri obvladovanju denarnega toka

Družba Unior je izkoristila državne ukrepe za pomoč podjetjem v koronakrizi zaradi nenadnega padca naročil. Uveljavili so subvencije za čakanje na delo, za zadržane prispevke, za povračila boleznin do 30 dni, za povračila plačil za karantene, za plačila povračil odsotnosti zaradi višje sile, za povračila kriznega dodatka, za subvencijo minimalne plače in za izvajanje hitrih testov ter izkoristili odlog plačila glavnic kreditov s poroštvom države. "Državna pomoč nam je zelo pomagala pri obvladovanju denarnega toka, kar je pomenilo ohranjanje delovnih mest, poleg tega nam je omogočila nadaljevati vse poslovne aktivnosti, ki smo jih izvajali že pred krizo, in zadržati status prvovrstnega dobavitelja pri naših kupcih," sporočajo iz podjetja. Ker določenih cenzusov niso presegli, tudi vračanje (dela) pomoči ne bo potrebno.

V Uniturju, ki se ukvarja s turizmom, so poleg navedenega uveljavljali še povračilo fiksnih stroškov in povračilo stroškov za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah. V podjetju ocenjujejo, da so v kombinaciji državnih in lastnih ukrepov v koronakrizi ohranili stabilnost, da lahko sedaj, ko je stanje naročil v njihovih osrednjih dejavnostih pretežno zelo dobro, normalno poslujejo. Poudarjajo pa, da se poslovanje v dejavnosti turizma še ni normaliziralo.