(DOSJE) Zakaj se pomoč za ohranitev delovnih mest tudi izplača

Pri obravnavi državne pomoči oziroma interventnih ukrepov je treba izhajati iz dejstva, da breme ukrepov za zajezitev epidemije ni razporejeno enakomerno na vse ekonomske subjekte, ampak so nekatere dejavnosti, kot na primer trgovina z živilskimi proizvodi, industrija in gradbeništvo, poslovale bolj ali manj nemoteno, javni sektor je kljub določenim omejitvam v poslovanju na prihodkovni strani v nekaterih segmentih realiziral celo več kot poprej, turizem in gostinstvo pa sta bila v preteklem letu skupaj s še nekaterimi storitvenimi dejavnostmi praktično onemogočena.

Še zlasti je bilo okrnjeno delovanje turističnih agencij, saj ne le da nam je bilo opravljanje dejavnosti pol leta prepovedano, tudi tista potovanja, ki nam jih je uspelo prodati v mesecih pred epidemijo in v poletnem obdobju, smo v veliki meri odpovedali zaradi različnih karantenskih ukrepov ob vrnitvi iz tujine. Tako smo v preteklem letu v panogi dosegli v povprečju manj kot petino prodaje, kar ob splošno znanih nizkih maržah v naši dejavnosti in ob stroških, ki jih zaradi narave našega dela ni mogoče sproti prilagajati obsegu prodaje, pomeni veliko finančno breme.

Da je državna pomoč določenim najbolj prizadetim sektorjem gospodarstva nujna, v svojem sporočilu o začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covida-19 pritrjuje tudi Evropska komisija, ki je predpisala pogoje pomoči zaradi pandemije prizadetim podjetjem. Glede na razvoj epidemije in težave, ki jih povzroča globalnemu gospodarstvu, je Evropska komisija okvire za zneske pomoči in roke, v katerih je ta dopustna, že nekajkrat razširila.

Nujo za pomoč najbolj prizadetim sektorjem gospodarstva je prepoznala tudi država, saj je v okviru interventnih zakonov sledila našim predlogom, posredovanih preko panožne zbornice in Združenja turističnih agencij Slovenije, ter uzakonila številne ukrepe, izmed katerih najbolj izstopajo izdaja vrednotnic namesto vračila denarja za odpovedane aranžmaje, izdaja turističnih bonov, sofinanciranje nadomestila plač čakajočih delavcev, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in pomoč za kritje nekritih fiksnih stroškov, v pripravi pa je tudi nov interventni zakon za turizem, ki naj bi naslovil specifične težave naše panoge. Seveda so vsi interventni ukrepi skladni z zgoraj omenjenim začasnim okvirom Evropske komisije ter z določili pogodbe o delovanju Evropske unije, še zlasti njenih določil o delovanju notranjega trga.

Največji učinek sta prinesla ukrepa sofinanciranja plač čakajočih delavcev in pomoči za kritje nekritih fiksnih stroškov, medtem ko ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa zaradi prenizke zgornje omejitve pomoči ni prinesel želenih učinkov. Enako velja tudi za ukrep izdaje vrednotnic namesto vračila denarja za odpovedana potovanja, saj je bil časovno omejen na prekratko obdobje, in za ukrep izdaje turističnih bonov, ki turističnim agencijam zaradi obveze unovčevanja v nastanitvenih zmogljivostih ni prinesel prave koristi. Vsekakor je treba poudariti, da bi bila slika turistične panoge brez interventnih ukrepov povsem drugačna in da so bili ti ključni tudi za ohranitev kondicije turističnih agencij.

Glede na doslej sprejete ukrepe in napovedi novih ocenjujem, da ima vlada obilo posluha za težave gospodarstva in da se zaveda pomena, ki ga ima turizem zanj. Gre za delovno intenzivno panogo, ki ima številne multiplikativne učinke tudi na druge dejavnosti. Naj ponazorim v številkah le za našo družbo: v letu 2019 je ustvarila skoraj 42 milijonov evrov prihodkov ter plačala skoraj 1,8 milijona evrov raznih davščin in prispevkov; v letu 2020 in prvih štirih mesecih leta 2021, ko smo ustvarili zgolj veliko izgubo, smo plačali več kot 400 tisoč evrov davka na dodano vrednost ter nad 900 tisoč evrov davkov in prispevkov iz naslova stroškov dela. Iz zgornjega je razvidno dvoje: Turistična agencija Sonček v enem samem dobrem letu v proračun vplača več davščin, kot znaša vsa pomoč, ki jo je doslej prejela v okviru interventnih zakonov. V času epidemije obračunani davek na dodano vrednost ter obračunani davki in prispevki iz dela znašajo skoraj toliko, kot smo prejeli skupne pomoči. To pomeni, da se pomoč za ohranitev delovnih mest tudi izplača, kar velja še toliko bolj, če bo del te pomoči financiran iz evropskih sredstev.

Ob tem dodajam še to, da v naši družbi ustvarimo letno skoraj 170 tisoč prenočitev oziroma dobrih 10 milijonov evrov realizacije v slovenskih hotelih, s čimer pomembno vplivamo tudi na njihovo poslovanje in z njim povezanih nekaj tisoč delovnih mest. Omeniti tudi velja, da bi ob morebitnem propadu slovenskih agencij te posle prevzeli tuji portali OTA (spletni turistični portali), ki davke največkrat plačujejo v davčnih oazah.