(EVROPSKE VOLITVE) Pogled Darje Kocbek: Avtoritarna pošast

Evropejci so pred prejšnjimi volitvami v evropski parlament, ki so bile spomladi 2019, EU vse bolj doživljali kot birokratsko pošast. Nemka Ursula von der Leyen je jeseni leta 2019 kot kandidatka za predsednico evropske komisije obljubila, da bo to spremenila. EU mora postati bolj demokratična in bliže državljanom, je govorila. Obljubila je, da predlogi za oblikovanje te prenovljene EU ne bodo nastajali za tesno zaprtimi vrati, daleč od državljanov, ampak v sodelovanju z njimi prek konference o prihodnosti Evrope. "Želim si, da bi lahko vsi Evropejci aktivno sodelovali na konferenci in imeli vodilno vlogo pri določanju prihodnjih prednostnih nalog," je dejala.

Dejanski razlog za organizacijo te konference je bil pomiriti evropski parlament, ki se je počutil izigranega, ker so mu voditelji držav članic odvzeli možnost za soodločanje pri določitvi kandidata za predsednika evropske komisije. Pred volitvami leta 2014 je namreč bil sprejet njegov predlog, da predsednik evropske komisije postane kandidat stranke, ki dobi največ poslancev v evropskem parlamentu. Na tej podlagi je kot vodilni kandidat evropske ljudske stranke (EPP) predsednik evropske komisije postal Luksemburžan Jean-Claude Juncker. Že leta 2019, torej samo po enem mandatu, so voditelji držav članic ta sistem imenovanja povozili. Ursula von der Leyen je sicer iz vrst EPP, ki je na volitvah dobila največ poslanskih mest, ni pa bila vodilna kandidatka stranke.