“Če je v okolju preveč medonosnih čebel, to pomeni, da za divje opraševalce takrat preprosto zmanjka hrane.”
Čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulji, hrošči, ose. Vsi ti divji opraševalci pomembno prispevajo k biotski pestrosti in so ključni za vse nas - ker sodelujejo pri pridelavi hrane. Raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo Danilo Bevk s sodelavci preučuje njihovo pestrost in ekologijo, izvaja monitoring in skrbi za njihovo varovanje pa tudi za uporabo opraševalcev v kmetijstvu in vpliv pesticidov nanje.
Da bi jih zaradi njihovega varstva še bolje spoznali, so na strehi inštituta, kjer opravlja raziskovalno delo, pred kratkim postavili poseben laboratorij za čmrlje in jih že začeli vzgajati. Doslej je bilo v Sloveniji najdenih 575 vrst divjih čebel, med njimi vsaj 35 vrst čmrljev.
Iz vsebine:
- Noben opraševalec ni najboljši za vse naloge, skupaj pa lahko dobro opravijo svoje delo. Zato je zelo pomembno imeti čim več vrst opraševalcev, ne le enega ali desetih. Tako se bistveno zmanjša verjetnost, da rastline zaradi dejavnikov, kot je vreme, ne bi bile oprašene.
Da bi jih zaradi njihovega varstva še bolje spoznali, so na strehi inštituta, kjer opravlja raziskovalno delo, pred kratkim postavili poseben laboratorij za čmrlje in jih že začeli vzgajati. Doslej je bilo v Sloveniji najdenih 575 vrst divjih čebel, med njimi vsaj 35 vrst čmrljev.
Iz vsebine:
- Noben opraševalec ni najboljši za vse naloge, skupaj pa lahko dobro opravijo svoje delo. Zato je zelo pomembno imeti čim več vrst opraševalcev, ne le enega ali desetih. Tako se bistveno zmanjša verjetnost, da rastline zaradi dejavnikov, kot je vreme, ne bi bile oprašene.