Kakšna je vaša vloga v stranki Desus? Kandidirali ste za državni zbor, sedaj ste ministrica. Večkrat se v stranki govori o zamenjavi vodje, na tem mestu pa je že bilo omenjeno vaše ime. Kje ste pravzaprav v strankarskih dimenzijah?
"Moj prihod v stranko se je začel s pozicije direktorice razvojne agencije na Ptuju na mesto državne sekretarke na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. To je pomenilo moj vstop v politiko in stranko Desus leta 2016. Kasneje sem kandidirala na listi Desusa za državni zbor, nisem se uvrstila, tudi ni bil to moj prvi namen. Moja preteklost je bila povezana z razvojem podeželja, dobro sem poznala področje črpanja evropskih sredstev, ki je izrazito tudi pri kmetijstvu. Sem članica stranke, tudi njenih ožjih organov. V zadnjem času je bilo veliko govora, tudi špekulacij o vodstvu stranke, jaz o kandidaturi nisem razmišljala, tudi me nihče ni povabil k njej. Bom pomagala in sodelovala, kjer so moje kompetence, zagotovo pa se nimam namena pojaviti kot kandidatka za predsednico. Moja ambicija je v resorju, ki ga vodim."
To, da ima Slovenija ohranjeno okolje, je prednost, ne ovira
Govedino visokega kakovostnega razreda, ki ima ceno najmanj osem evrov za kilogram, ponuja določen trgovski sistem pri nas za tri evre. Nekaj mora biti narobe
Koliko časa je Slovenija, v smislu zagotavljanja prehranske varnosti, sposobna preživeti z lastnimi kapacitetami kmetijskih površin? Zelo malo
Nad gozdom naj bdi stroka
Družba Slovenski državni gozdovi dviguje veliko prahu. Družba ima denar, zavod za gozdove pa je kadrovsko in finančno podhranjen. Tudi sanacija ne teče tako, kot bi morala ...
“To ne drži čisto. Družba je stara šele dve leti in v dveh letih ni mogla priti do optimuma svojega delovanja. Treba je kupovati opremo, zaposlovati, res imajo presežke prihodkov nad odhodki, ampak tudi vlagajo. Družba izpolnjuje vse naloge, čeprav delovanje še ni optimalno. Pogosto se jim očita napačno sklepanje pogodb, prodaja lesa v tujino. Moramo pa vedeti, da v Sloveniji nimamo praktično komu prodati lesa. Šele sedaj imamo nekaj manjših obratov in odstotek pogodb s slovenskimi predelovalci se povečuje. Strinjam se, da je zavod za gozdove v kadrovskem deficitu, a ni tako hudo. Seveda si želijo kadrovske okrepitve zaradi izjemnega števila naravnih ujm in obsežne in zahtevne sanacije, ko je bil kader izjemno obremenjen. Ampak sanacija po vetrolomu 2017 je popolnoma zaključena, po vetrolomu iz 2018 je sanacija na 80 odstotkih, zaključena bo še letos. Res pa je, da se sproti pojavlja škoda zaradi podlubnika. Ne gre zanemariti dejstva, da imamo na površini 1,1 milijona hektarjev gozdov 400.000 zasebnih lastnikov, ki imajo takšen ali drugačen odnos do svojega gozda.”
Ampak poleg neaktivnih lastnikov imamo zelo aktivne, tiste, ki si želijo več pristojnosti, mnogi od njih so vplivni.
“Slovenski sistem upravljanja gozdov je dober, vanj so vključeni vsi deležniki. Drugje, kjer imajo več pristojnosti lastniki gozdov, se zgodi tudi, da prihaja do golosekov, zato je prav, da nad tem bdi stroka. Gozd ima širšo funkcijo, ne le ekonomsko.”
V Sloveniji imamo že danes več kot 200.000 rojenih prašičev, pa ne vemo, kje so
