(INTERVJU) "Danes je okolje precej bolj neprijazno do delavskega organiziranja, ki je tudi v Sloveniji čedalje šibkejše"

V zadnjih dveh desetletjih se je pri nas članstvo v sindikatih prepolovilo. Podatki kažejo, da naj bi se trend upadanja stabiliziral pri povprečju 20 do 25 odstotkih delovne populacije. V kakšni kondiciji so sindikati v Sloveniji?

"Sindikati delujejo v okoliščinah, ki jih ne določajo sami, nanje lahko vplivajo le v določeni meri. V devetdesetih letih so bili pogoji za sindikalno organiziranje pri nas ugodnejši. Na primer, dediščina socializma in razmeroma močno delavsko lastništvo v podjetjih; nastajajoči domači kapitalistični razred, ki si v občutljivem času lastninjenja podjetij ni smel privoščiti konflikta s sindikati; šibke koalicijske vlade, ki so potrebovale kompromis; ekonomska politika, ki je blažila ostrino socialnih konfliktov … To okolje so sindikati sooblikovali z organizacijo delavskega nezadovoljstva in si tako zagotovili položaj, v katerem sta vlada in nastajajoči kapitalistični razred morala računati z njimi. Danes je okolje povsem drugačno in precej bolj neprijazno do delavskega organiziranja, ki je tako kot drugod tudi v Sloveniji čedalje šibkejše. Delavskega lastništva ni več in kapital je konsolidiral svoj položaj. Ekonomska politika se v veliki meri vodi iz Frankfurta in Bruslja, tukajšnjim oblastem pa preostaja predvsem zagotavljanje konkurenčnosti, kar na področju dela pogosto pomeni pritisk na plače in delavske standarde, reze v davke in posledično v socialo. Kljub temu je sindikalno članstvo v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami razmeroma solidno. Odstotki, ki jih omenjate za Slovenijo, so realni in so najvišji od držav, kjer je bil še pred dobrimi tremi desetletji socializem. Po dostopnih podatkih so mogoče samo na Hrvaškem in v Romuniji sindikati malo številčnejši. Univerzalni trend padanja članstva je prisoten tudi v sindikalno zelo močno organiziranih skandinavskih državah, le da tam mogoče ni tako hiter, pa tudi v Nemčiji, ki je bila znana po zelo vplivnih sindikatih, je zaznati upad. Pri nas je tudi pokritost s kolektivnimi pogodbami razmeroma visoka, okoli 70-odstotna – to so sicer podatki iz leta 2016, a mislim, da se številke bistveno niso spremenile. Je pa seveda kvaliteta teh pogodb danes veliko slabša, kot je bila. Ne poznam panožne kolektivne pogodbe, kjer bi bil prvi plačni razred na ravni minimalne plače. To veliko pove o današnjih standardih. Sindikalna organiziranost pri nas je solidna, ni pa primerljiva z močjo, ki so jo imeli sindikati v 90. letih prejšnjega stoletja. Od takrat sindikati bolj ali manj le branijo pridobitve, ki so si jih izborili v tranziciji, saj je vsaka vlada poskušala krniti njihovo moč, kar je povezano tudi z upadanjem članstva. V času krize po letu je manevrski prostor za sindikalno delovanje močno skrčila tudi tako imenovana prisilna uprava iz Bruslja, torej mednarodne inštitucije, ki so zahtevale določene reforme."

Kaj je botrovalo upadu članstva, le propad velikih podjetij ali dejstvo, da se sindikati niso znali prilagajati spremembam in s tem zadovoljiti pričakovanj delavcev?

"Propad velikih industrij, kot je tekstilna, kjer je bila sindikalna organiziranost velika, je zagotovo prispeval k temu. Hkrati se je prestrukturiralo gospodarstvo, krepile so se nekatere storitvene panoge, ki se opirajo na dekvalificirano, slabo plačano delovno silo; recimo čiščenje, varovanje, živilska maloprodaja, zato je tudi veliko težje organizirati ljudi. Tudi zaposlene v prekarnih in nestandardnih oblikah dela je veliko težje organizirati, saj so zaposlitve negotove, kratkotrajne. Organizirati delavstvo v sedanjih razmerah je čedalje težje, vendar pa to ne pomeni, da sindikati ne morejo ničesar storiti. Čakati samo, kdaj jih bo kdo povabil k socialnemu dialogu, ne gre. Mislim, da se tega tudi sami zavedajo. Tega povabila ne bo in verjetno bo tudi pristop prihodnjih vlad podoben sedanjemu, če bodo sindikati pristali na način delovanja, kot ga vidimo pri aktualni vladi. Ta jih v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) marginalizira že dobro leto, in če ne bodo pokazali nekega mobilizacijskega potenciala, če ne bodo znali nagovoriti ljudi in se tako uveljaviti, moči preprosto ne bodo imeli."

Je bil začasni izstop sindikalnih centrov iz ESS torej neizbežen?

"Čudi me, da so sindikati tako pozno rekli, da imajo dovolj."

Kako relevanten igralec so sindikati danes?

"Sindikati so pred strateško pomembno točko. Ali bodo našli način, kako mobilizirati ljudi in si povrniti družbeni vpliv, moč, ali pa bodo čedalje bolj irelevantni. Če bodo dopustili, da se jih ignorira, je to tako, kakor da ne obstajajo. Je pa treba poudariti, da ta vlada ni prva, ki poskuša minimalizirati moč sindikatov oziroma jih zaobiti s svojimi rešitvami. Tudi vse prejšnje so to poskušale, le da ta to počne zelo ekstremno. In tu je konfrontacija neizbežna na način, da protestiraš, stavkaš ali to počneš preko volilnih skrinjicah. Sindikati so toliko vplivni, koliko lahko prisilijo vlade in kapital, da jih upoštevajo."

Sindikatom predsednik vlade očita, da so podaljški levičarske politike. So sindikati že v osnovi zaradi izvora bolj levo usmerjeni?

"Sindikati so organizacije delavskega razreda, zato so jim navadno bližje stranke leve politične grupacije, ki naj bi zastopale delavske interese, čeprav to ni pravilo. Če pogledamo strankarsko politiko v Sloveniji z vidika zastopanja delavskega razreda v zadnjih 30 letih, je ta precejšnje razočaranje. Spomnimo se le reform, na primer poskusa uvedbe malega dela, ki jih je želela tedanja levosredinska vlada sprejeti mimo sindikatov, in odločnosti, s katero so tedaj sindikati tem ukrepom in socialdemokratski vladi nasprotovali."

Ima sindikalizem prihodnost?

"Upam, da se bodo še bolj angažirali. So na prelomu, če se ne bodo intenzivneje angažirali, bomo spremljali njihovo umiranje na obroke. Katero pot bodo ubrali in kako bodo pri tem uspešni, je odvisno tako od njih kot od širšega sklopa dejavnikov, ki opredeljujejo okolje, v katerem delujejo. Sindikalno gibanje lahko po mojem mnenju preživi le, če združi moči in aktivno pristopi k uveljavljanju interesov delavskega razreda."