Te dni ste se vrnili v Bruselj. Ste koronadobo dobro prevedrili? V Sloveniji?
"Da, te dni sem se vrnil v Bruselj. Tam me je začetek teh čudnih časov, povezanih s covidom-19, tudi ujel, tako da sem obtičal v upanju, da bo kmalu bolje. Žal ni bilo, in ko je bilo mogoče, sem se odločil, da se pridružim družini doma."
Med bivanjem v Sloveniji ste verjetno bolj neposredno spremljali politične razmere v državi. Kako ocenjujete sedanjo vlado, njene poteze? Odpiranje ideoloških tem, vojno z mediji, kulturo, civilno družbo, diskreditacije drugače mislečih?
"Spremljam vedno, a ne toliko, kot sem včasih. Seveda mislim, da vztrajno odpiranje ideoloških tem, brez pripravljenosti, da se vsi, ki to počnejo, zazrejo v ogledalo, ne rešuje ničesar; da je neodvisnost medijev pomemben člen demokratičnega ravnotežja; da je spoštovanje kulture, civilne družbe in drugače mislečih predpogoj vsake zdrave družbe.
A nasičenost z zasledovanjem vseh političnih dogajanj res ne pomaga k dobremu počutju in počasi se človek naveliča istih tem, obrazov in besed. In vse to z razlogi, ki prevečkrat nimajo kaj dosti skupnega z iskrenim zavzemanjem za boljšo prihodnost naše prelepe dežele in ljudi. Preveč je nestrpnosti in pozivanja k nestrpnosti, kar ne pelje nikamor in se ne more končati dobro. Žal mislim, da nam še ni uspelo pokazati in dokazati, da smo lahko odgovorni gospodarji lastne usode, in tudi ni dobro, da očitno obstajajo razlogi, ki mlade in sposobne ljudi odvračajo od bolj aktivne vloge v politiki.
Bojim se, da se izgubljamo v povprečnosti. Veliko jih izhod poišče v tujini, čeprav si morda tega niti ne želijo, ker domači prostor uspešnim in sposobnim ni pretirano naklonjen. Občutek ni prijeten in seveda mi ni vseeno, kaj se dogaja doma. Ne v povezavi s to vladajočo politično koalicijo ne s katero koli drugo.
Če povzamem, politične razmere v Sloveniji sicer spremljam, a podrobnosti ne poznam. Pozornost posvečam drugim temam, o katerih mislim, da so pomembne, a žal niso pretirano prisotne v javni razpravi. Vedno z veseljem sodelujem z vsemi v domačem prostoru, ki jim je mar za ljudi, naravo, prihodnost mladih. Prejšnji teden sem imel denimo uvodno predavanje na Tednu Kemijskega inštituta, in če je le mogoče, se kljub res natrpanim dnevom na tovrstna povabila z veseljem odzovem."
Janez Potočnik je ostal na okoljski sceni, kjer so mu nevladne organizacije podelile precej visoke ocene kot komisarju. Sedaj je sopredsedujoči Mednarodnemu panelu ZN za vire, kjer se ukvarja s konceptom krožnega gospodarstva, aktiven pa je tudi v organizaciji IPBES za biotsko raznovrstnost.
“Če zaradi aktivnega delovanja nevladnih organizacij pride do ponovnih preverb določenih investicijskih odločitev, ni s tem nič narobe, še posebno če sodni organi odločijo njim v prid. Če pa pride neupravičeno do dolgotrajnih investicijskih odlogov pri odločitvah, ki sicer zdržijo okoljsko presojo, pa je problem prej v upravnih postopkih kot v samih nevladnih organizacijah,” pravi Potočnik.
Politični prostor je močno razdrobljen in utrjen, stranke, ki so jim volivci namenili relativno majhno težo, izraženo v prejetih glasovih, imajo relativno veliko težo pri odločanju, večina je vsota manjšin. Odgovornost je nekako zabrisana