(INTERVJU) Jože Colarič: V Krki nima nihče minimalne plače

Kako se v Krki spopadate s pandemijo koronavirusa, pri preprečevanju okužb zaposlenih in pri poslovanju?

"Že ob prvem valu pandemije smo nemudoma zaščitili zaposlene, omogočili neprekinjeno poslovanje in trgom vseskozi zagotavljali zadostne količine farmacevtskih izdelkov. Tudi v običajnih razmerah se od nas kot farmacevtskega podjetja zahteva zelo regulirane in standardizirane procese. Ob pojavu covida-19 smo uvedli številne dodatne preventivne in delovnopravne ukrepe, ki temeljijo na navodilih stroke. Med njimi preventivno razkuževanje, uporabo zaščitnih mask, socialno distanco, prezračevanje prostorov in druge oblike zaščite. Za vse zaposlene in zunanje izvajalce smo uvedli merjenje telesne temperature pri vhodih ter obvezno uporabo zaščitnih mask in razkužil. Izvajamo dezinfekcijo prostorov, materialov, vozil in delovnih mest.

Sestanki, izobraževanje in druge podobne aktivnosti potekajo, če je mogoče, prek digitalnih medijev. Redno izvajamo testiranje s hitrimi antigenskimi testi, da bi tudi pri asimptomatsko okuženih pravočasno zaznali okužbo. Prilagodili smo organizacijo dela in uvedli fleksibilen delovni čas ter zaposlenim olajšali usklajevanje službenih in družinskih obveznosti. Bolniška odsotnost se lani ni povečala. Znašala je 6,4 odstotka, kar je primerljivo s 6,6-odstotno predlani."

Pa vendar ste v podjetju imeli 15 odstotkov potrjeno okuženih, kar je skoraj dvakrat več od slovenskega povprečja.

"Odstotek vseeno ni visok, če upoštevamo, da aktivno s pomočjo sodelavcev in vodij spremljamo zdravstveno stanje vseh zaposlenih in odkrivamo okužbe, kar se da hitro in v celoti. Oboleli z minimalnimi simptomi ne pridejo na delo, napotimo jih k osebnim zdravnikom, kjer opravijo PCR-test. Če je ta pozitiven, zdravniki predpišejo bolniško odsotnost oziroma izolacijo na domu. Vsi oboleli so tako diagnosticirani zelo hitro in sistematično. Zajem okuženih na ravni države pa je le delen, ni tako celovit, zato prihaja do razlik pri številu pozitivnih testov in oceni strokovnjakov o višjem dejanskem odstotku okuženih. Sodelavci, ki so imeli rizičen stik z okuženimi izven podjetja, a niso bili pozitivni na testiranju in torej niso oboleli, pa so se zadrževali na svojem delovnem mestu in se iz varnostnih razlogov niso gibali po prostorih podjetja. Tako smo jim na primer malico dostavljali na delovna mesta. Odstotek potrjeno okuženih v različnih organizacijskih enotah tudi kaže, da nihče, ki je bil okužen, ni delal in širil okužbe na delovnem mestu."

Koliko vaših zaposlenih, predvsem pisarniških, v obdobju epidemije sploh dela od doma?

"Praktično nihče. Imamo vertikalno integriran poslovni model, kjer so vse funkcije potrebne in je zaželeno, da so vsi na delovnem mestu. Nismo podružnica velikega sistema, ampak centrala velike generične farmacevtske firme, ki ima 45 lastnih podjetij in predstavništev po vsem svetu. Med drugim od tu koordiniramo vse dejavnosti in za učinkovito poslovanje so pomembne vse, sicer jih ne bi imeli."

Kje se je vaše poslovanje v obdobju svetovne zdravstvene krize najbolj zaostrilo in kje ste izkoristili priložnosti za povečanje prodaje?

"Kljub krizi, ki je nepričakovano zajela svet, smo lani z 1,53 milijarde evrov beležili rekordno prodajo. Z večjo prodajo in učinkovitostjo poslovnih procesov smo izboljšali marže in beležili največji čisti dobiček, ki naj bi znašal dobrih 286 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot predlani. V dani situaciji je ključni cilj zagotoviti ustrezno oskrbo z življenjsko pomembnimi zdravili tako na domačem trgu kot ostalih. Oskrbovalna veriga zahvaljujoč vertikalno integriranemu poslovnemu modelu, s katerim obvladujemo celotno pot svojih izdelkov, epidemiji navkljub poteka nemoteno. Se pa zavedamo potencialnih težav pri preskrbi s ključnimi surovinami in materiali, na področju obvladovanja terjatev, nihanja valut, a delamo vse, da ta tveganja čim bolje obvladujemo.

Z vitaminom D3, ki povečuje imunost, smo na trge v Sloveniji in jugovzhodni Evropi prišli pred nekaj meseci in povpraševanje je veliko. V začetku proizvajanja, novembra lani, ga je celo zmanjkalo. To je edini vitamin D3, ki ga lahko v Sloveniji dobite v lekarnah kot zdravilo brez recepta, saj se drugače prodaja na recept, večina pa so prehranska dopolnila. Razlika je precejšnja, saj moraš zdravilo registrirati, pa tudi pri zagotavljanju kakovosti, saj mora izdelek ustrezati vsem zahtevam regulatorjev - biti izdelan v skladu z dobro proizvodno prakso, ki velja za farmacevtsko industrijo, in vsebovati ustrezno in ponovljivo količino zdravilne učinkovine. Poleg Slovenije ga prodajamo še v drugih državah EU in v vzhodni Evropi in z njim že dosegamo milijone evrov prihodkov. Imamo še nekaj zdravil, ki so podporna terapija pri zdravljenju obolelih zaradi koronavirusne okužbe, kot so deksametazon injekcije in tablete ter paracetamol, a ti ne predstavljajo najpomembnejših prodajnih deležev. Lani smo s proizvodnjo petih družin izdelkov, večine za zdravljenje bolezni srca in žilja, eden pa je za zdravljenje bolezni prebavil, pri vsakem proizvedli več kot eno milijardo tablet. Na leto prodamo več kot 15 milijard tablet in kapsul, še leta 2004 smo jih 4,6 milijarde.

Manjša pa je bila prodaja zdravil za respiratorna obolenja, tudi antibiotikov, saj se nosi zaščitne maske in upošteva druga priporočila za preprečevanje širjenja virusnih okužb, tako da je bilo tudi bakterijskih obolenj za četrtino do tretjino manj. Smo pa v podjetju konec lanskega leta organizirali cepljenje proti navadni gripi, da bi zaščitili sodelavce. Prodajamo tudi razkužila, ki smo jih prodali nekaj več v zadnjem letu dni, a so to v skupnem prometu majhne številke. Pandemija na naše poslovanje najbolj vpliva v tem, da smo tako kot pacienti omejeni pri obiskovanju zdravnikov, a so bile po državah razmere zelo različne, s prevzemom blaga pa ni bilo nikjer dodatnih težav."

Epidemija posebej slabo vpliva na storitvene dejavnosti, v vašem primeru na turistično. Kako boste preobrnili trende po koncu epidemije in ali razmišljate o prodaji te dejavnosti?

"Gre za našo dopolnilno dejavnost, ki se prvenstveno ukvarja z zdraviliškim zdravljenjem in v zadnjih letih beleži lepe rasti. Izjema je lansko leto, ko so Terme Krka zaradi epidemije imele četrtinski upad prodaje. Lani so bili hoteli v prvem valu covida-19 zaprti, sledila je dobra poletna sezona, predvsem zaradi domačih gostov in tudi koriščenja turističnih bonov. Od oktobra pa v zdraviliščih v Dolenjskih Toplicah in Šmarjeških Toplicah ter v Strunjanu, kjer sprejemamo le paciente, ki so k nam napoteni na zdravljenje, k našim strokovnjakom, z delovnim nalogom oziroma napotnico osebnega zdravnika, beležimo blizu 50-odstotno zasedenost, medtem ko so hoteli na Otočcu in v Novem mestu še zaprti. Za skupino je zdraviliško-turistični del lani predstavljal 1,9 odstotka prihodkov in vključuje 600 zaposlenih.

Ne bomo se priključili državnemu turističnemu holdingu niti nas niso vabili k temu, nameravamo se razvijati samostojno. Pozdravljamo predlog, da bi rehabilitirali bolnike, ki so preboleli covid-19 in je ta bolezen pustila večje posledice na njihovem zdravju. Verjamemo, da bo del teh koristil storitve naših zdravilišč. Je pa treba s tem pričeti čim prej, ko lahko z rehabilitacijo dosežemo največ. V turizmu je na čakanju 120 ljudi, ki jih ne moremo prezaposliti recimo v proizvodnjo zdravil, kjer imamo potrebe po dodatnih zaposlitvah, saj bi morali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo za takšno delo. Je pa to čakanje začasno, in če se ponovi lanska poletna sezona, bomo tudi v turizmu potrebovali dodatno delovno silo, že zdaj imamo zaposlene iz Srbije, BiH in od drugod. Sploh ob morju je bilo lani veliko gostov, tudi dnevnih, in v Strunjanu smo si pomagali celo z delovno silo iz Dolenjske."

Skupina je z 12.600 zaposlenimi lani dosegla rekordne rezultate, njena delnica je po 12 letih spet vredna več kot 90 evrov in tržna kapitalizacija podjetja presega tri milijarde evrov. Čemu pripisujete, da zadnja leta poslujete tako dobro?

"Doseganje strateških ciljev omogoča dobra finančna kondicija, pa tudi stalno povečevanje kakovostnih, varnih in učinkovitih farmacevtskih izdelkov ter inovativni pristopi na vseh področjih. Lani je k temu pomembno prispevalo nemoteno zagotavljanje proizvodnje in dobave zdravil na trge, kar smo zagotovili kljub pandemiji. Pri tem je glavni vir procesne učinkovitosti in konkurenčnosti vertikalno integrirani poslovni model, s katerim načrtujemo in obvladujemo celoten proces in pot naših izdelkov. Vse faze pokrijemo sami. Tako lažje in hitreje organiziramo in nadziramo oskrbno verigo, obenem se prilagodimo razmeram in potrebam bolnikov na posameznih trgih.

Lani smo imeli 25-odstotno rast vrednosti delnice, če upoštevamo najnižje ravni v začetku epidemije marca lani, celo več kot 50-odstotno. Da po objavi lanskih rezultatov delnica pred dnevi ni nadaljevala z rastjo, pa pripisujem temu, da so bili tako napovedi za lani kot načrti za letos objavljeni že novembra lani in dodatnih presenečenj ni bilo. Glede na trenutne razmere in kar nekaj neznank se mi zdijo načrti za letos realno postavljeni. Želeli bi si, da smo čim prej 'naprej v nečem novem', kajti povsem tako, kakor je bilo pred pandemijo, ne bo nikoli več."

Takšno pandemijo je že pet let nazaj napovedal eden najbogatejših zemljanov, Bill Gates iz Microsofta. Prav tako, da se bo sedanja pandemija v večjem delu sveta končala letos spomladi, pa tudi, da bodo podobne pandemije vsakih 20 let, tudi hujše od sedanje, in se mora človeštvo nanje pripraviti.

"Njega sem srečal leta 2004 na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu in zanj bi lahko rekel, da je zelo prizemljen človek, ki se veliko ukvarja z dobrodelnostjo, skrbi za zdravstvene sisteme marsikatere revne države. Nekateri mu pripisujejo preračunljivost, ker ima določene naložbe v zdravstvu, a v to ne verjamem močno, saj ima 150 milijard dolarjev premoženja in to v veliki meri z ženo darujeta v dobrodelne namene. Gre za napovedi, ki jih težko komentiram."

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump govori, da je to kitajski virus, a za razliko od angleškega, brazilskega ali južnoafriškega seva svet virusa nikdar ni poimenoval kitajski. Se strinjate s tem?

"Težko rečem, saj še ni povsem jasno, kje je virus izbruhnil. Tudi, ali je bilo to v kitajskem Wuhanu, ni gotovo. Sedanje poimenovanje virusa covid-19 je ustrezno. Bolj kot od napetosti med ZDA in Kitajsko ter od zamenjave Trumpa bo nadaljevanje pandemije odvisno od tega, kako hitro se bo cepilo ljudi, koliko se jih bo pripravljenih cepiti in kako učinkovito bo sploh cepivo. Bo pa z višjimi temperaturami in manj vlažnosti verjetno prisotnega manj virusa. Verjamem, da so cepiva učinkovita - seveda ne morejo biti pri prav vseh -, in da je velik dosežek, da smo jih dobili tako hitro, pričakovati pa je bilo težave s količino cepiv. Se bo pa v prihodnje najbrž treba cepiti enkrat letno, kakor zdaj pri gripi. Upajmo, da se čim prej vrnemo v običajno življenje, da bomo lahko tudi potovali in ne bomo več omejeni. Ne vem, ali nas v prihodnje in kdaj točno čaka pandemija, a upam, da v takšnem obsegu, kot je bila ta, ne več."

Letos boste dopolnili 66 let in ostajate predsednik uprave do konca leta 2027, saj so vam nadzorniki nedavno podelili nov šestletni mandat.

"Imam dovolj energije, da nadaljujem z delom, čeprav je le-to zahtevno. Nadzorniki, oba sindikata in svet delavcev so dali pobudo, da ostanem še en mandat na čelu Krke. V podjetju imamo že 30 let projekt razvoja kadrov na ključnih mestih in na spisku, ki ga imenujemo ključen in perspektiven kader, je 1300 ljudi za najbolj odgovorna delovna mesta v podjetju. Tudi za položaj predsednika uprave je več možnih kandidatov in med temi naj bi takratni nadzorni svet iskal mojega naslednika ali naslednico. Čeprav se nekatere največje svetovne farmacevtske družbe, tudi za vodilna delovna mesta, poslužujejo kadrovanja od zunaj, se mi zdi prav, da za te položaje kadrujemo znotraj podjetja, in verjetno bi tudi v drugih podjetjih moralo biti podobno. Tako bi morala podjetja razvijati kadre, ko pridejo iz šol, in to bi moralo trajati leta in leta, preden bi lahko prevzeli najbolj odgovorne položaje. Seveda pa je pogoj, da imajo ustrezno znanje in sposobnosti za kaj takšnega. Naše prihodnje kadre gradimo tudi na štipendistih in pred leti, ko smo imeli manj zaposlenih, smo imeli v podjetju celo več štipendistov kot zaposlenih. Za svoja podjetja in predstavništva v tujini iščemo kadre tudi tam, kakšnih 100 tujcev, predvsem iz Rusije, Ukrajine in Poljske, pa dela v Sloveniji."

Koliko se aktualna vlada, morda prek novega nadzornika Mateja Lahovnika, vmešava v tekoče poslovanje Krke? Kako nameravate zadržati neodvisnost od dnevne politike?

"S člani nadzornega sveta, tako s predstavniki kapitala kot predstavniki zaposlenih, imamo korektne in profesionalne odnose. V upravi vselej skrbimo, da nadzornemu svetu čim bolj kakovostno poročamo, tvorno sodelujemo pri pripravi strategije poslovanja in plana. Vsi člani nadzornega sveta - tako prejšnjih kot sedanjega - so vedno delovali v korist družbe in njenega razvoja in ne vidim razloga, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. Vplivov politike ni, verjetno tudi zato, ker imamo dobre poslovne rezultate. Delujejo pa nadzorniki v smeri, da se mora uprava truditi, da smo čim bolj uspešni."

Kako bi ocenili aktualno spopadanje vlade z epidemijo covida-19?

"Sem gospodarstvenik, odgovoren za poslovanje Krke, zato ne bil želel presojati področja, ki ga ne poznam iz lastnih izkušenj. V podjetju se, poleg skrbi za zdravje sodelavcev, osredotočamo na uresničevanje poslovnih ciljev. Želeli bi si, da vsi ti ukrepi ne bi bili potrebni, vemo pa, da je virus tako ali drugače treba zajeziti. Bo pa ta pandemija pustila določene posledice na slovenskem gospodarstvu, saj je svet bolj ali manj povezan in smo odvisni tudi od dogajanja v tujini. Morda bo šlo v smeri, da se bo svet bolj zapiral in bo trgovanje postalo manj globalno, kar bi znali nekateri izkoristiti. Prav tako bo treba vse te državne pomoči po koncu pandemije vrniti, saj je posojila pač treba vrniti.

Letos bomo povečali število zaposlenih v Sloveniji in po svoje prispevali k nižji brezposelnosti, težko pa rečem, kaj se bo na tem področju dogajalo na nivoju celotne države. Nam je velik izziv, kje dobiti delavce, in veliko bi nam pomagala v naslednjih letih gradnja tretje razvojne avtocestne osi, ker bi lahko računali na kader iz Zasavja, ki se zdaj vozi na delo v Ljubljano, če pa bi bil schengen bolj proti vzhodu, bi lahko privabili še zaposlene iz Hrvaške. Se pa bojim, da je med trenutno brezposelnimi veliko takih, ki so nezaposljivi. Glede prihodnjega gospodarskega razvoja Slovenije sem optimist, a ljudje bodo morali biti fleksibilni, katero delo bodo opravljali, tudi po koncu pandemije. Tudi gospodarstvo mora prispevati svoj delež in ne čakati, kaj bo zanj storila država. V obdobju koronakrize smo prejeli zgolj nekaj malega državnih sredstev, še največ pri Termah Krka in v Rusiji, vsega skupaj pa je bilo lani na ravni skupine slabe štiri milijone evrov."

Skoraj 95 odstotkov prodaje dosegate v tujini. Koliko so za vas sploh pomembne (politične) razmere v Sloveniji? Da vaš izvoz ne upeha?

"Smo izrazito izvozno usmerjeni, zato nas ne zanimajo le razmere v Sloveniji, temveč na vseh 70 trgih, kjer se pojavljamo. Povsod želimo spodbudno in čim bolj stabilno okolje s čim manj ovirami za poslovanje. Pričakujemo, da se bo Slovenija osredotočila na dejavnosti, s katerimi bo zagotavljala konkurenčnost slovenskega gospodarstva in napredovanje ključnih področij razvoja Slovenije. Mi bomo naredili vse, da bo podjetje imelo dober rezultat. Z dobrim poslovanjem bomo naredili nekaj za podjetje, s plačilom davkov in prispevkov tudi za državo. Ne glede na morebitne spodbujevalne vladne ukrepe moramo glavno delo, s katerim si bomo zagotovili dolgoročen obstoj in razvoj, opraviti podjetja sama."

Kako na vaše poslovanje vplivajo nestabilne politične razmere v Rusiji, ki je vaš največji trg?

"Rusija ostaja najpomembnejši in največji posamezni trg. Lani smo tam prodali za 327 milijonov evrov izdelkov, kar predstavlja petodstotno rast, v lokalni valuti celo 17-odstotno. Naša blagovna znamka je tam uveljavljena, mi pa kot podjetje, ki ponuja široko paleto visokokakovostnih izdelkov, ki smo jih v vsakem trenutku sposobni zagotoviti v primernih količinah. Te smo v zadnjih letih neprestano povečevali in pridobivali tržne deleže. V naši lokalni tovarni, s katero smo pridobili status lokalnega proizvajalca, smo lani proizvedli obsežno količino izdelkov, ki predstavlja več kot 80 odstotkov Krkine prodaje na ruskem trgu. Aktualne razmere na naše poslovanje ne bodo vplivale."

Kje boste v prihodnje dosegli rast prihodkov in dobička? Kateri (novi) trgi in katera skupina (novih) zdravil najbolj obetajo?

"Močno smo prisotni na generičnih farmacevtskih trgih vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope, že več kot 20 let tudi na zahodnoevropskih trgih. V zahodni Evropi, kjer imamo v 100-odstotni lasti več podjetij, preko katerih tržimo izdelke, pričakujemo povečanje prisotnosti. Gre za velik generični trg, kjer so naši tržni deleži razmeroma majhni, zato vidimo veliko priložnosti. Med strateškimi cilji do leta 2024 je umestiti katerega od trgov regije čezmorska tržišča med ključne. Prednostno bomo še naprej usmerjeni na evropske in srednjeazijske trge, pri čemer je ključno, da smo na večini med prvimi generičnimi ponudniki zdravil.

Tudi v prihodnje bo poudarek na zdravilih za zdravljenje kroničnih bolezni sodobnega časa. Več kot polovico prodaje zdravil na recept predstavljajo zdravila za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni, sledijo zdravila za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja in zdravila za bolezni prebavil. Poleg omenjenih se osredotočamo na protibolečinska zdravila in zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, pa onkološka zdravila. Na ključnih terapevtskih področjih bomo uvajali inovativne generične izdelke, kot so fiksne kombinacije dveh ali treh učinkovin, nove jakosti in farmacevtske oblike. Načrtujemo večjo ponudbo izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov, predvsem za ljubiteljske živali. Ključno je ves čas ugotavljati, kako lahko z novimi tehnologijami in izdelki pripomoremo, da imajo bolniki od zdravljenja čim večjo korist.

V letih 2007 in 2008 smo izvedli prevzema v Nemčiji in Avstriji, kar je okrepilo naš položaj v zahodni Evropi. Opazujemo morebitne prihodnje prevzeme, a bi ti morali dodati novo skupino zdravil ali novih trgov, najboljše pa kar oboje. Lastne delnice, ki jih imamo za okrog 150 milijonov evrov in jih bomo še dokupovali, pa so bolj kot za prevzeme namenjene njihovemu umiku, saj s tem ob visokih dividendah v času nizkih obrestnih mer največ postorimo za naše delničarje. V vmesnem obdobju nam je uspelo najti kar nekaj strateških partnerjev za dolgoročno sodelovanje in ne pozabimo, da se je kar nekaj prevzemov za podjetja v naši soseščini slabo končalo, zato je treba biti tu previden."

Ali v kitajskem mestu Ningbo že proizvajate in za katere trge?

"Prek Hongkonga na Kitajskem prodajamo že nekaj let, prek naše nemške družbe TAD Pharma pa smo navzoči z izdelki brez recepta. V kitajski tovarni že dve leti proizvajamo zdravila za tretje trge. Pričakujemo, da bomo izdelek, ki smo ga decembra lani registrirali in ga proizvajamo v kitajskem obratu, lansirali v teh dneh. Gre za antiepileptik Pregabalin iz skupine zdravil za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja. Naš cilj je na Kitajskem registrirati čim več naših izdelkov, ki jih bomo tam proizvajali. V postopku registracije imamo še več kot deset zdravil. Načrtujemo, da bomo nekaj registracij pridobili že letos, nekaj kasneje.

Potencial kitajskega trga je zaradi reforme zdravstvenega sistema, ki se je začela pred dobrimi petimi leti ter gre v prid kakovostnim in inovativnim generičnim proizvajalcem, kot smo mi. Kitajci so se odločili, da poleg svoje tradicionalne medicine uporabljajo zahodne farmacevtske izdelke, kar je za nas priložnost. Trenutno imamo tam nekaj deset zaposlenih, a imamo dodatno v dolgoročnem najemu proizvodnjo, kjer pa dela bistveno več ljudi. Naša trenutna prodaja na Kitajskem je majhna; tudi letos ne pričakujemo v milijonih več kot enomestno številko. A v petih do desetih letih bi lahko bila Kitajska z 1,4 milijarde prebivalcev eno naših ključnih tržišč z večdesetmilijonsko prodajo. Že to je veliko, da imamo s kitajskim podjetjem skupno podjetje, v katerem imamo 60-odstotno lastništvo. Naša proizvodnja na Kitajskem ima tudi certifikate EU."

Kako se je razpletla zgodba z domnevnim podkupovanjem Krke v Romuniji?

"V Romuniji smo opravili preiskavo in nepravilnosti nismo ugotovili. Preiskavo so naredili tudi romunski protikorupcijski organi. Rezultatov slednjih še ne poznamo, po mojem vedenju pa ne gre za nepravilnosti. Na vseh 70 trgih delujemo v skladu z visokimi etičnimi standardi, ki veljajo v EU in na drugih trgih. Vse dejavnosti farmacevtskih podjetij, tudi odnosi strokovnih sodelavcev in zdravnikov, so zakonsko regulirane. Tako kot na drugih trgih naši strokovni sodelavci v skladu z zakonodajo tudi v Romuniji predstavljajo Krkina zdravila zdravstvenim delavcem, saj morajo poznati zdravila, da ne bi prihajalo do napak. Njihovo delo oblasti v vseh državah strogo nadzorujejo. Romunija je eden ključnih trgov in z 58,1 milijona evrov lanske prodaje največji v jugovzhodni Evropi."

Minimalna plača v Sloveniji se zvišuje. Bo za vas to težava?

"Nova minimalna plača za družbo ne predstavlja težave. V Termah Krka je na minimalni plači petina zaposlenih, medtem ko takšnih zaposlenih v Krki nimamo in jih ne bomo imeli, četudi imamo svoje čistilke, varnostnike in vzdrževalce (lani je bila povprečna bruto plača v Krki 3448 evrov). Zaposleni v Krki imamo letno 16 prejemkov, ob 12 plačah še regres, ki je bil lani 1806 evrov, božičnico, ki je lani znašala 1700 evrov, in dvakrat letno poslovno uspešnost, pri čemer so avgusta lani zaposleni prejeli 84 odstotkov svoje plače, to sredo pa še 103 odstotke. V podjetju vsako leto usklajujemo plače z inflacijo, ker pa je bila lani deflacija, plač nismo zniževali. Jubilanti za vsakih deset let dela prejmejo dodatno plačilo, ki je višje, kot predvideva kolektivna pogodba."

Katere večje investicije vas čakajo v prihodnjih petih letih?

"Na osrednji lokaciji v Ločni v Novem mestu že imamo tovarno trdnih oblik Notol 2, načrtujemo pa naslednji tovrstni obrat v vrednosti 70 do 80 milijonov evrov, ki pa se ne bo imenoval Notol 3, saj bo v njem drugačna tehnologija. Omogočala bo maloserijsko proizvodnjo in zagotovila dodatne kapacitete. Strateška lokacija za končne izdelke je Ločna, za surovine Krško, saj za proizvodnjo potrebuješ surovino, iz katere proizvedeš končni izdelek. V Krškem že imamo kemijsko sintezo, lani smo postavili še skladišče za surovine. Obstoječo kemijsko sintezo bi razširili, sedaj čakamo na dovoljenje. Gre za naložbo, vredno več kot 200 milijonov evrov, saj bo v njenem sklopu poleg proizvodnje razvoj področja kemije. V Krškem imamo z agencijskimi sodelavci nekaj več kot 90 zaposlenih, po omenjeni investiciji bomo število povečali. Obe investiciji bi radi izvedli do leta 2024."

Poleg marketinškega oddelka v Mariboru z enajstimi zaposlenimi, tovarne v Krškem, ki je na štajerski strani reke Save, imate v severovzhodni Sloveniji obrat v Ljutomeru. Kakšni so načrti s slednjim?

"V ljutomerskem obratu, kjer imamo 200 zaposlenih, smo prisotni od 70. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji namenjala sredstva za manj razvita območja, s pomočjo katerih smo postavili obrat. Že takrat in tudi danes v Ljutomeru proizvajamo pastile, kot so različni vitamini, minerali, pa za boleče grlo. Naš glavni izdelek pri zdravilih brez recepta so septolete oziroma septabene in te se za ves svet proizvajajo v Ljutomeru. V zadnjih letih tam proizvajamo tudi zdravila na recept. Lani smo tam povečali pakirne kapacitete, posodobili skladišče surovin in končnih izdelkov, usposobili del proizvodnje, da je grajen protieksplozijsko. Za sedaj tam ne povečujemo števila zaposlenih, saj se večje proizvedene količine dosega s posodobljeno opremo in se zato povečuje potreba po bolj izobraženem kadru."