Približno leto je, odkar smo se prvič pogovarjali o virusu. Takrat je bil šele grožnja, danes je zaradi njega UKC zelo predrugačen. Ste pričakovali takšen razplet?
"Nikakor. Spomnimo se, kakšna panika je bila v prvem valu, ki pa je bil nato precej mil. Mi smo imeli v prvem valu vsega skupaj hospitalizirane 104 paciente. Takrat se je država hitro zaprla, lockdown je bil popoln in bil je uspešen. Ko se je govorilo o drugem valu, pravzaprav nihče ni vedel, kaj nas čaka. Pričakovali smo drugi val, a da bo tako ogromen in že sedaj 20-krat večji, kot je bil prvi, ni pričakoval nihče. Tudi jaz osebno ne. Ko sedaj gledam za nazaj izjave priznanih infektologov in epidemiologov, tudi na svetovnem nivoju, pravzaprav nihče ni napovedal tako hudega drugega vala."
A kljub temu so se v drugih državah, denimo v Nemčiji, kot je dejal dr. Andrej Trampuž, celo poletje tako politika kot zdravstvene ustanove ukvarjale s pripravami na drugi val. Pripravljali so bolnišnice, krepili intenzivne oddelke, načrtovali centre za testiranje. Bi se dalo bolje pripraviti na drugi val?
"Ne poznam natanko razmer v Nemčiji, vem pa, kakšna je bila situacija pri nas. V prvem valu nismo imeli ničesar, predvsem govorim o osebni varovalni opremi. Ni bilo niti kirurških mask, kaj šele FFP2 ali FFP3. Ni bilo ustreznih rokavic. Primanjkovalo je opreme za intenzivno terapijo, respiratorjev ... V pripravah na drugi val so se te zaloge vzpostavile, bolnišnice so bile pooblaščene, da zapolnijo kapacitete in dopolnijo število respiratorjev ter drugo opremo; infuzomate, monitorje ... To se je v tem času pripravilo in drugi val smo, na državnem nivoju, pričakali bistveno boljše opremljeni, smo pa bili manj uspešni pri pripravi na drugi val v smislu realizacije infrastrukturnih prilagoditev. Je pa bil kader bolje usposobljen. Ko je prihajal prvi val, so bili ljudje v negotovosti, mnogi, ki so bili razporejeni v covid enote, so šli tja s strahom, nekateri tudi niso upali delati tam. V drugem valu je bilo to bistveno lažje. Ekipe so se spoznale z novo boleznijo in se uigrale. Je pa bilo število pacientov neprimerno večje, bili smo dejansko na robu zmogljivosti."
Že v prvem valu ste opozarjali, da bo težava kader in ne ventilatorji. To se je izkazalo za dejstvo. Kakšno je stanje sedaj?
"Vzpostavili smo več covid enot, sedaj imamo štiri akutne covid enote in tri intenzivne plus reorganiziran urgentni center. V te enote je bilo razporejenih več sto, tudi 700 ljudi. Jasno je, da so bili tja prerazporejeni tudi ljudje z delovišč, kjer prej niso imeli opravka niti z infekcijskimi boleznimi niti z interno medicino. Na začetku je bilo veliko strahu, ljudi je skrbelo, da ne bodo sposobni kompetentno skrbeti za te paciente. Seveda upravičeno, ampak smo ekipe oblikovali na način, da so jih vodili tisti zaposleni, ki so kompetentni. Po nekaj tednih so se ekipe uigrale in danes, ko sistematično obiskujem vse oddelke, lahko rečem, da ekipe delujejo odlično. Zaposleni so vzpostavili prave time, zaupajo drug drugemu in sedaj prihajamo celo do situacije, ko težko odhajajo nazaj na matična delovišča. Želijo ostati na covid deloviščih, kjer tako dobro delujejo. Za vse covid paciente poskrbijo zelo dobro in tudi tisti, ki nikoli niso delali s takšnimi pacienti, so se v tem času dejansko usposobili. In to je dodana vrednost te epidemije - kader je postal multifunkcionalen, usposobljen za več stvari. Tega smo zelo veseli in upamo, da bomo to lahko uporabili v izhodni strategiji naše bolnišnice, po zaključku covid epidemije."
V lanskem letu smo obravnavali približno 100.000 ambulantnih pacientov manj kot v letu 2019, bolnišničnih obravnav je bilo za približno 11.000 manj, obe številki predstavljata 20-odstotno zmanjšanje glede na leto 2019. Samo večjih operativnih posegov je bilo v letu 2020 vsaj 4000 manj kot v letu 2019.
Svet zavoda je za lani potrdil nove zaposlitve - 28 zdravnikov, 157 medicinskih sester, 18 zdravstvenih administratorjev ... Kako napreduje krpanje kadrovske luknje? Predvidevam, da je največ težav pri iskanju medicinskih sester.
"Daleč največja težava je pri pridobivanju medicinskih sester, predvsem tistih s specialnimi znanji - sester različnih stopenj, ki delajo v intenzivni terapiji, potem anestezioloških sester, instrumentark in podobno. Teh zelo manjka. Pokazalo se je tudi, da imamo bistveno premalo postelj za intenzivno terapijo. Pred epidemijo smo imeli vsega skupaj 27 intenzivnih postelj. V času brez epidemije bi potrebovali vsaj 50 postelj, zato pripravljamo izhodno strategijo, kako pridobiti ta kader. Nekaj s prerazporeditvami, saj so se določene medicinske sestre izobrazile za delo v intenzivni terapiji v času epidemije in jih bomo skušali tam zadržati. Seveda pa bomo tudi sistemizirali in nato zaposlili dodaten kader. Bistveno primanjkuje tudi zdravnikov, ki bi delali z intenzivnimi pacienti, predvsem v okviru klinike za interno medicino, na kliniki za kirurgijo pa delajo s temi bolniki predvsem anesteziologi. A tudi teh manjka. Okrepiti bo treba intenzivne enote nižje stopnje v celotni ustanovi. Obstajajo še posamezna delovišča, kjer imamo relativno majhno število specialistov in se vsaka odsotnost zelo pozna. Kljub temu je situacija na večini nekoč kritičnih delovišč danes boljša. Denimo anestezija, ki je imela še pred tremi leti manj kot 20 specialistov, jih ima sedaj 45. Pri medicinskih sestrah pa moramo dejansko vzpostaviti bolj ambiciozno politiko in pridobiti ustrezen kader. Veliko težavo predstavlja nagrajevanje na najbolj izpostavljenih deloviščih. A ne zaradi naše ustanove, temveč plačnega sistema v Sloveniji. In tukaj je treba reči bobu bob in nagraditi ne le medicinske sestre, ampak tudi ostale, ki delajo v najtežjih pogojih."
Dr. Alenka Strdin Košir je v enem od komentarjev zapisala, da je epidemija tudi priložnost, da se zdravstvo preoblikuje, da prične namesto tehnicističnega pristopa gledati na bolnika bolj celostno.
"Da. Trudimo se, da bi k vsakemu bolniku pristopili multidisciplinarno, celostno. Pri vsakem se trudimo najti način zdravljenja, ki je najboljši prav za tega pacienta. Z dr. Strdinovo sva v stiku vsak dan, odlično vodi covid intenzivne enote."
Je bilo v tem času tudi kaj odliva kadra? Je kdo klonil pod pritiski?
"Da, se je dogajalo. V določenih trenutkih je bilo ogromno ljudi v bolniškem staležu, ne le zaradi okužb s covidom in karantenskih odločb, ampak tudi kot posledica izgorelosti. Bilo je tudi nekaj odpovedi delovnih razmerij, predvsem pri negovalnem kadru, medicinskih sestrah, pri zdravnikih manj. Še danes imamo z delovnega mesta odsotnih 600 ljudi, kar je zelo visoko število. Zato stremimo k temu, da ekip, ki so izgorele, ne obremenjujemo do te mere, da bi se ljudje zlomili, ampak jim omogočimo dopust, dan ali teden počitka."
Ker delo se bo po pojenjanju epidemije spet pričelo s polnimi obrati ...
"To bo zelo pomembno tudi pri popuščanju epidemije. Ne smemo se zaleteti, ampak se morajo ekipe najprej spočiti in nato začeti delati s polno paro."
Trenutno je stanje stabilno. Kdaj bi lahko bolnišnico vrnili v običajne tirnice?
"Nič se ne da napovedati, prejšnji teden, ko so številke relativno hitro padale, smo bili zelo optimistični, a sedaj je znova vzpostavljen plato. Ne upam si napovedati tega, niti približno."
Kaj pomeni izpad obravnav bolnikov za čas po epidemiji, koliko dela je ostalo za čas izhodne strategije in kdo od čakajočih bolnikov bo prišel na vrsto najprej?
"V lanskem letu smo obravnavali približno 100.000 ambulantnih pacientov manj kot v letu 2019, bolnišničnih obravnav je bilo za približno 11.000 manj, obe številki predstavljata 20-odstotno zmanjšanje glede na leto 2019. Samo večjih operativnih posegov je bilo v letu 2020 vsaj 4000 manj kot v letu 2019. Govorim le za večje posege, manjših je odpadlo še mnogo več. Če seštejemo, je to okrog 115.000 pacientov samo v našem kliničnem centru. Ti niso izginili, čakajo, njihovo zdravstveno stanje pa se je v tem času gotovo poslabšalo, upamo lahko le, da ne bistveno. K zdravljenju bomo pristopili takoj, ko bo to mogoče. Pravzaprav to že delamo, saj ob tem, da zdravimo covid paciente, vse ostale kapacitete namenjamo zdravljenju necovid pacientov, kolikor je to le mogoče.
Pri vrstnem redu obravnav čakajočih pa se bomo držali medicinske doktrine in triaže - tisti, ki so napoteni z najvišjo stopnjo nujnosti, bodo prišli na vrsto najprej. Logično je, da so ekipe tiste, ki določajo omejitve. Kardiokirurška ekipa pač ne more opraviti vsak dan osem operacij, temveč dve ali tri."
Na primarni ravni se velikokrat dogaja, da ljudje ne pridejo do zdravnika, obravnave tečejo preko telefona, verjetno taka obravnava ne more nadomestiti obravnave v živo. Zaposleni v urgentnem centru opozarjajo na velik priliv. Ali opažate, da k vam prihajajo pacienti v slabšem stanju kot sicer?
"Zagotovo. To se dogaja in tega se zavedamo. Poskušamo delati vse, da bi bilo takih bolnikov čim manj, a zagotovo je ta trenutek tudi primarni nivo v veliki stiski. Kajti tudi pritisk na naš urgentni center je enormen, ne le s covid pacienti, ampak tudi z ostalimi, ki mnogokrat pridejo v stanjih, ki jih prej nismo opažali. To nas zelo skrbi."
Kakšna so ta stanja?
"V prvi vrsti sedaj prihajajo bolniki, ki so preboleli covid in imajo še določene simptome oziroma se pojavljajo novi simptomi, ki zahtevajo zdravstveno obravnavo. Sledijo pacienti, ki so v času covid krize čakali na zdravnika in niso prišli na vrsto ali pa so bili obravnavani na primarnem nivoju v obliki telefonskega razgovora, morda pisno. Mnogi si enostavno niso upali poiskati zdravniške pomoči. Tukaj je v marsikaterem primeru prišlo do zakasnitve zdravljenja in do poslabšanja bolezni. Te posledice sedaj nosimo."
V prvi vrsti prihajajo bolniki, ki so preboleli covid in imajo še določene simptome oziroma se pojavljajo novi simptomi. Sledijo pacienti, ki so v času covid krize čakali na zdravnika
Vse več je opozoril o podaljšanem, long covidu, ljudje se vračajo v bolnišnice z najrazličnejšimi oblikami stanj, ki so posledica covida. V Veliki Britaniji že pripravljajo multidisciplinarne ekipe, ki bodo obravnavale te povratnike.
"Ravno danes smo imeli tak sestanek - sodelovali so pulmologi, internisti, infektologi, urgentni zdravniki in drugi. V glavnem prihajajo pljučni bolniki, ampak tudi bolniki, ki imajo težave z lokomotornim sistemom, notranjimi organi, internistični bolniki in drugo. K temu bo treba zelo resno pristopiti in potrebno bo veliko število bolniških postelj za te paciente."
Cene zdravljenja covid bolnikov so precej visoke. Tudi ležalne dobe so daljše kot sicer, a vseeno, v oči bode primerjava stroškov covid bolnika v domovih za starostnike in bolnišnicah. V prvih je cena 180 evrov, v bolnišnicah pa je povprečen strošek 13.000 za ležalno dobo covid bolnika.
"Težko komentiram za domove starostnikov, lahko pa rečem, da se denar, ki je prišel z bolniki, ne preliva v plače zdravstvenih delavcev, ampak je namenjen izključno zdravljenju pacientov in nabavi opreme, ki je za to potrebna. Menim, da je ta debata deplasirana, pravzaprav je ne razumem, bolnišnice po celi Sloveniji potrebujejo bistveno več denarja, kot ga je bilo zanje namenjenega v preteklih letih. Znan je podatek, da je več kot 85 odstotkov opreme v vsej Sloveniji že zdavnaj amortizirane, iztrošene, da so garancijski roki potekli. Če smo sploh želeli obravnavati bolnike s covidom, je bilo treba določeno opremo nabaviti, jo obnoviti, nabaviti potrošni material in tako naprej. Globoko sem prepričan, da je denarja, namenjenega bolnišnicam in zdravstvenemu sistemu nasploh, še bistveno premalo."
Pa lahko bolnišnica iz naslova zdravljenja financira nabavo opreme?
"Gre za potrošni material, kader, ki je prerazporejen, to je večplasten problem. Ljudje mislijo, da je za zdravljenje odgovorna le ekipa ob pacientu, a to je daleč od resnice. Mi imamo reorganizirano celo bolnišnico; imamo 40 vstopnih točk, kontrolne ekipe, varovalno opremo, stroški so raznorazni in niso vedno neposredno povezani s stroški zdravljenja enega pacienta."
Kaže, da bo novi sev prispeval k številu okuženih in posledično obolelih. Kako je s kapacitetami?
"Ne, doslej še nimamo kliničnih izkušenj s tako imenovanim angleškim sevom, po podatkih iz tujine pa gre za sev, ki je najverjetneje bolj virulenten, torej virus, ki je bolj kužen, ima lastnosti, ki mu omogočajo uspešnejše pritrjanje na celico in je zato uspešnejši pri okužbi. Medtem nekatere raziskave govorijo tudi o tem, da je smrtnost po takšni okužbi večja. V Sloveniji so doslej izolirali tri takšne paciente (v torek, op. p.). Zaenkrat zaradi tega virusa ne načrtujemo posebnih organizacijskih sprememb.
V tem trenutku imamo zasedenih okoli 50 postelj manj kot na vrhuncu drugega vala, ko bodo zasedene te postelje, bomo ukrepali po načinu triaže. Najtežji pacienti bodo oskrbljeni, a treba je vedeti - vsak dodaten covid pacient več pomeni en necovid pacient manj. Prav to nas skrbi. Necovid pacienti so bili že doslej prikrajšani pri zdravljenju in ne želimo si, da bi se stanje še poslabšalo."
Pri vračanju bolnišnice v normalne obrate je ključnega pomena montažni objekt ob onkologiji. Kdaj pričakujete dograditev objekta?
"V tem trenutku tečejo postopki priprave razpisa. Projekt vodita nabavna služba in služba za investicije in vzdrževanje. Po informacijah, ki jih imam, bo razpis objavljen prihodnji teden, želim si, da bi se gradnja pričela čim prej. Od podpisa pogodbe do zaključka del bo trajalo tri mesece. Objekt bo namenjen obravnavi covid pacientov, pričakuje se, da bo drugi val izzveneval zelo dolgo, več mesecev, morda tudi leto, in v tem primeru je nujno, da v bolnišnici zagotovimo prostor za covid paciente in omogočimo zdravljenje necovid pacientov. Zagotoviti moramo prostorske in kadrovske možnosti za obravnavo obojih pacientov, za kar nujno potrebujemo to zgradbo. Ko bo epidemija izzvenela, pa bo ta objekt namenjen delovanju oddelka za infekcijske bolezni, kjer je načrtovana rušitev."
Denar za infekcijsko kliniko je zagotovljen v okviru načrta za okrevanje po epidemiji, obetata pa se še selitev pljučnega oddelka in negovalna bolnišnica.
"Tega se zelo veselimo. Infekcijska stavba je iz 19. stoletja, zgrajena je bila leta 1899, prostori so neprimerni za zdravljenje. Veselimo se tudi selitve pljučnega oddelka, ki bo, če bo potekalo vse po načrtih, že konec letošnjega leta. V načrtu je tudi negovalna bolnišnica, ki je prav tako nujen projekt, in gotovo bi v Sloveniji potrebovali več kot tri take bolnišnice. Selitev pljučnega oddelka bo stala 3,9 milijona, negovalna bolnišnica pa devet milijonov evrov, za oba projekta bo denar zagotovljen iz evropskih kohezijskih sredstev. Zdravstvo na sploh potrebuje bistveno večja vlaganja. Korenite spremembe so potrebne tudi v načinu vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov. Posebej pa bi poudaril problematiko primarnega nivoja zdravstva, kjer se borijo z enormnim pomanjkanjem zdravnikov, in vlada mora dejansko napeti vse sile, da okrepi primarni nivo."
Kako komentirate dogajanje v slovenjgraški bolnišnici, pa tudi celjski? Šlo je za primere, kjer se je zelo očitno nad stroko postavila politična ustreznost vladajočim strankam. Čutite tudi v UKC Maribor politične pritiske, sedanjemu direktorju se junija izteče mandat ...
"Ponovno poudarjam, da je celoten zdravstveni sistem potreben temeljite prenove in posodobitve. Medicina in celotna družba se izjemno hitro spreminjata, naše zdravstvo pa nekako deluje po principih, ki so bili vzpostavljeni pred 40, 50 leti. Mislim, da je vsem jasno, da tako ne gre več naprej. Bistvenega pomena je, ob medicinski stroki, sistematično razvijati vse podsisteme, ki bi lahko prispevali k učinkovitejšemu delovanju celotnega sistema. Tu mislim predvsem na usposabljanje zdravstvenih menedžerjev, strokovnjakov s področja investicij, nabave, informatike ... Tu vlada že desetletja stihija. Celoten sistem je netransparenten, zato ne čudijo številni očitki o korupciji in podobno.
Kar pa zadeva imenovanja direktorjev zdravstvenih ustanov, odločajo o tem sveti zavodov in pri sestavi le-teh ima odločilno vlogo politika. Tudi ta sistem je nedorečen in potreben temeljite prenove. Osebno mislim, da nosijo vsi člani svetov zdravstvenih zavodov, še posebej tisti, imenovani s strani države, veliko odgovornost, saj morajo po eni strani nuditi oporo in spodbujati vodstva ustanov, po drugi strani pa skrbno nadzirati delovanje zavodov, skrbeti za zakonitost in ne pometati morebitnih nepravilnosti pod preprogo. To je izjemno kompleksno in zahtevno delo, ki zahteva ljudi z znanjem in integriteto. Sam pritiskov ne čutim. Funkcijo strokovnega direktorja opravljam po najboljših močeh in po svoji vesti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
