V živo je resen, celo preresen, kolikor ima občutka za humor v dramskem besedilu, toliko se v življenju redko smeje. Namesto smeha reagira z nasmeškom. Njegovi dramski liki preklinjajo, on ne, govorijo grde besede, on ne. Ni nečimrn, prej bi lahko rekli, da je celo preveč skromen. Tako je mladega Dukovskega opisal pokojni beograjski gledališki bard Jovan Ćirilov, in čeprav se je od takrat spremenilo marsikaj, človek ob prvem srečanju z mednarodno uveljavljenim skopskim dramatikom najprej pomisli, da ta opis še vedno velja.