(INTERVJU) Lojze Wieser, založnik iz Celovca: Se sramujemo skupnega kulturnega prostora?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Lojze Wieser
Lojze Wieser
Uroš Hočevar/Delo
Lojze Wieser se v matičnem okolju ne pojavlja veliko. Včasih pa začuti potrebo ali ga povabijo kot poznavalskega, polivalentnega govorca z bogatimi izkušnjami "zamejca". Ta čas ga je zintrigirala nekoč izjemno uporabljana sintagma skupni slovenski kulturni prostor. Njegova avstrijskokoroška perspektiva in distanca mu pogled širi in poglablja. Od osamosvojitve je z dvema založbama, Wieser in Drava, izdal čez 2000 knjig, pri radiu Agora je šestnajst let skrbel, da slovenska beseda ni utihnila in se izgubila v etru, prepričan je, da se iz svojih mikrokulturnih in jezikovnih izkušenj lahko ogromno naučimo in jih s pridom posredujemo tudi drugim v Evropi. Wieser ni vzpostavil le mosta med slovensko in nemško literaturo, temveč tudi med zahodno- in vzhodnoevropskimi literaturami.

"Znanje slovenske besede na Koroškem upada. S tem tudi prodaja slovenskih knjig. Če smo še pred tremi desetletji na Koroškem prodali povprečno do slovenskih 300 knjig, je današnja prodaja upadla na 50 do 100 knjig. Trg v Sloveniji je več ali manj za nas zaprt oz. deluje pod pogoji, ki vsakršno ekonomsko rentabilnost onemogoči," med drugim pravi. 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta