Lojze Wieser
Lojze Wieser se v matičnem okolju ne pojavlja veliko. Včasih pa začuti potrebo ali ga povabijo kot poznavalskega, polivalentnega govorca z bogatimi izkušnjami "zamejca". Ta čas ga je zintrigirala nekoč izjemno uporabljana sintagma skupni slovenski kulturni prostor. Njegova avstrijskokoroška perspektiva in distanca mu pogled širi in poglablja. Od osamosvojitve je z dvema založbama, Wieser in Drava, izdal čez 2000 knjig, pri radiu Agora je šestnajst let skrbel, da slovenska beseda ni utihnila in se izgubila v etru, prepričan je, da se iz svojih mikrokulturnih in jezikovnih izkušenj lahko ogromno naučimo in jih s pridom posredujemo tudi drugim v Evropi. Wieser ni vzpostavil le mosta med slovensko in nemško literaturo, temveč tudi med zahodno- in vzhodnoevropskimi literaturami.
"Znanje slovenske besede na Koroškem upada. S tem tudi prodaja slovenskih knjig. Če smo še pred tremi desetletji na Koroškem prodali povprečno do slovenskih 300 knjig, je današnja prodaja upadla na 50 do 100 knjig. Trg v Sloveniji je več ali manj za nas zaprt oz. deluje pod pogoji, ki vsakršno ekonomsko rentabilnost onemogoči," med drugim pravi.
"Znanje slovenske besede na Koroškem upada. S tem tudi prodaja slovenskih knjig. Če smo še pred tremi desetletji na Koroškem prodali povprečno do slovenskih 300 knjig, je današnja prodaja upadla na 50 do 100 knjig. Trg v Sloveniji je več ali manj za nas zaprt oz. deluje pod pogoji, ki vsakršno ekonomsko rentabilnost onemogoči," med drugim pravi.