(INTERVJU) Marian Šefčovič, prvi mož Radenske: V Sloveniji je dovolj pitne vode, in tako naj ostane

Kakšno je trajnostno upravljanje voda, tudi s stališča zakona o vodah ter pridobivanja in plačevanja koncesij za vode, brez katere obstoj človeka ni mogoč?

"Če govorimo o trajnostnem upravljanju voda na splošno in za celotno industrijo pa o tem, kako se razvija trajnostni vidik in ohranjanje celotnega okolja, je treba vedeti, da bo lastnik vodnih virov vedno država, upravljavci vodnih virov pa pridobivamo in plačamo koncesije. Ampak osnova za naše poslovanje sta kvalitetna voda in kvalitetna vodna vrtina, ker brez tega nimamo ustreznih proizvodov. Naš namen je skrbeti za vodo in vodne vrtine - recimo v Radenski jih imamo nad 20 na različnih lokacijah, glavnino v okolici Radencev, seveda pa vse vrtine niso aktivne. Veliko uporabljamo tudi industrijsko oziroma tehnološko vodo, ki je potrebna pri proizvodnji, in pri tem imamo vsi proizvajalci velik fokus na znižanje teh količin. Nekaterim je uspelo to uporabo zmanjšati za 10 do 50 odstotkov, tudi sami smo v preteklem letu uporabo te vode zmanjšali za desetino in zelo si prizadevamo, da bi količine še zmanjšali.

Glede naše industrije so koncesije zakonsko urejene. Sam sem prišel v Slovenijo pred šestimi leti in od takrat se v našem združenju, katerega predsednik sem dve leti, ves čas pogovarjamo, da bi uredili to področje, a na okoljskem ministrstvu ne naletimo na ustreznega sogovornika, da bi bil sprejet zakon, ki bi bil pravičen do naše industrije. Namreč, sedaj z nam primerljivimi sosednjimi državami, kot so Madžarska, Avstrija, Češka, Slovaška, Italija, plačujemo pet- do desetkrat višje koncesnine za uporabo vode kot naši konkurenti in zato velikokrat v izvozu nismo konkurenčni. Resnično plačujemo visoke zneske. In če pogledamo znotraj Slovenije, lahko ugotovimo, da pijačarska branža plačuje ogromen denar, veliko industrij pa ničesar, četudi so velik porabnik vode. Zato želimo, da okoljsko ministrstvo uredi celotni sistem plačevanja koncesij. Ob tem poudarjam, da ne gre za to, da mi teh koncesij ne bi želeli plačevati, a želimo, da so zneski primerljivi z drugimi dejavnostmi in državami. Odziva ministrstva ni in nam je težko, pa se je v tem času, kar sem sam udeležen v te pogovore, zamenjalo že več okoljskih ministrov. Pri določenih slovenskih proizvajalcih pijač gredo te koncesije v milijonske zneske letno."

Morda pa so koncesije tako visoke, ker je v Sloveniji premalo vode?

"V Sloveniji je še dovolj pitne vode, vsi pa si prizadevamo, da bi tako ostalo, in se zato držimo koncesijskih pravil. Zato se veliko dela pri novih projektih zadrževalnikov vode. Seveda je tudi v Sloveniji treba skrbeti za pitno vodo, a Slovenija je, primerljivo s svetom, v boljšem položaju, ne nazadnje ima praktično vsak državljan dostop do pitne vode iz pipe. Podobno velja na Češkem in Slovaškem, od koder izvira Kofola, lastnik Radenske. Že na Hrvaškem pa je veliko regij, kjer si morajo kupiti petlitrske plastenke za kuhanje in pitje, ker nimajo dovolj kvalitetne vode iz pipe. Ni samoumevno, da lahko piješ vodo iz pipe. Glede trajnostnega ravnanja z vodo pa lahko rečem, da smo v Sloveniji običajni potrošniki vode in da so ljudje na tem področju precej ozaveščeni, tudi v odnosu do čiste narave nasploh. Tudi če gledam druge člane pijačarskega združenja, opažam, da se vsi veliko ukvarjamo s področjem trajnostnega upravljanja vode. Torej da zmanjšamo porabo tehnološke vode, da skrbimo za vodne vrtine, da bodo zdržale stoletja, in da urejamo območje vrtin, da se zavaruje kvaliteta vode."

Postavljena je zaveza o odgovornosti na področju prehranske politike - bolj odgovorno oglaševanje, ne oglaševanje otrokom do dvanajstega leta starosti ter da se proizvajajo izdelki z nižjo energijsko vrednostjo in z manj sladkorja.

"Ko sem leta 2015 prišel v Slovenijo, se spomnim, smo v združenju podpisali zavezo o tej odgovornosti. Pijačarska sekcija se je dogovorila in se zavezala za znižanje uporabe sladkorja v pijačah in dodatno, da se ne bodo oglaševale sladke pijače v času, ko recimo otroci gledajo televizijo, in oboje nam je do konca lanskega leta uspelo narediti. (V svetu imajo največje težave s tem južnoameriške države, pa tudi Mehika in ZDA.) Dogovorili smo se še za označevanje energetske vrednosti na pijačah. Zdaj pa smo si postavili novo zavezo, da bi do leta 2025 vsebnost sladkorja v pijačah znižali za dodatnih 5 odstotkov. Sta dve poti, kako se lahko to zniža. Sladkor potrebujete za življenje, težava pa nastane, če ga uživate čezmerno, in zato je del naše odgovornosti, da označujemo energetsko vrednost, zato bomo za še boljše ozaveščanje potrošnikov dodali znak, ikono na sprednjo stran embalaže, ki bo jasno pokazala, kaj je primerno za uživanje in kaj manj. Tudi sami gremo pri Radenski v smeri izdelkov z manj sladkorja, in pred pol leta smo ponudili pijačo Ora brez sladkorja. Zanimivo je, da potrošniki rečejo, da želijo piti pijače brez sladkorja, na koncu pa se jih 90 odstotkov odloči za pijače s sladkorjem, ker je seveda razlika v okusu. Pomembno pa je, da dajemo potrošnikom možnost, da lahko izberejo pijačo z več ali z manj sladkorja. Kot pravim, pa se še vedno 70 do 80 odstotkov pijač proda v originalnih recepturah, a kategorija pijač brez sladkorja zadnjih pet let hitro raste. Tudi proizvajalci veliko delamo za promocijo takšnih pijač, in to tako originalnih pijač kot vod z okusom."

V ospredje se prebija odgovorno ravnanje z embalažo (manj plastike, več povratnih steklenic), česar je precej več v segmentu HoReCa kot v klasičnih trgovinah. Kako spodbuditi večjo uporabo povratne embalaže?

"Slovenija, podobno je na Hrvaškem, je posebna v tem, da se uporablja veliko vode v steklenicah tudi doma, kar v Evropi ni tako pogosto. Pri nas se mineralne vode Radenska v enolitrskih steklenicah proda res veliko. Tako steklena kot plastična embalaža imata pluse in minuse. S trajnostnega vidika je vračljiva embalaža boljša kot plastična embalaža, s cenovnega pa je približno enako, saj je pri vračljivi steklenici več logističnega prevoza, ker je treba steklenico pripeljati v trgovino in jo tudi odpeljati, medtem ko se plastenka ne vrača k nam. Mi pogodbeno plačujemo Slopaku, ki organizira celoten odkup za ves sistem. Zadnje leto veliko delamo za to, da se uporablja več stekla, in ta segment nam narašča, a ne le v sistemu HoReCa (hoteli, restavracije, catering), ampak tudi prek trgovin. Ima pa vse omejitve in nikoli se ne bo zgodilo, da bi potrošniki kupovali pijače le v stekleni embalaži. V zadnjem letu smo naredili tudi to, da je majhna steklenica (mineralne) vode postala vračljiva, in zdaj že petino vse vode prodamo v stekleni embalaži, od tega dve tretjini v HoReCa in tretjino prek trgovin.

Pri trajnostnem ravnanju s plastiko so zakonsko določeni cilji do leta 2023 in nato do leta 2030, koliko je treba začeti uporabljati plastično embalažo, ki se reciklira. Do leta 2030 se bo moralo uporabljati kar 90 odstotkov reciklirane plastične embalaže, in to na ravni države. Ker nam manjkajo podatki, smo prejšnje leto v združenju pripravili raziskavo, kako poteka celotni sistem zbiranja in ločevanja embalaže, in zdaj bomo z okoljskim ministrstvom na podlagi teh podatkov o tem komunicirali in dali predloge, kako izboljšati sistem, da pridemo do zastavljenih ciljev. Danes smo prišli do tega, da se okrog 65 odstotkov plastenk pobere z rumenimi vrečami, torej bomo morali potrošnike še bolj motivirati, da dosledno in pravilno ločujejo plastiko. Od leta 2025 bo tudi evropska zakonodaja določala te številke in standarde. Tudi v Radenski trenutno uporabljamo za svoje plastenke zgolj 5 do 10 odstotkov stoodstotno reciklirane plastike, a se bo delež vsako leto povečeval. Sicer pa v drugih plastenkah prav tako uporabljamo določen delež reciklirane plastike. Vsi v industriji pijač si za to zelo prizadevamo, saj se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do potrošnikov. Prizadevamo si tudi za recikliranje ovijalne plastike, za zmanjševanje zamaškov in teže plastike, ki jo uporabljamo. Je pa žal trenutno reciklirana plastika še dosti dražja od običajne plastike. Kar pa se ogljičnega odtisa tiče, so vračljive steklenice in reciklirana plastika na podobni ravni, saj recimo pri proizvodnji stekla porabite veliko energije, več transporta, je pa oboje neprimerno boljše od običajne plastenke. A ker to prinaša stroške, ne moremo vsega izboljšati naenkrat, ampak postopoma."

Kakšni so še načrti Združenja industrije pijač pri GZS?

"Predvsem želimo, da nas ministrstva - okoljsko, gospodarsko in kmetijsko - začnejo upoštevati kot enakovrednega partnerja in da imamo z njimi dober dialog. Biti proaktiven na ključnih področjih, o katerih govorimo, na področju okoljskih zavez, pri ravnanju s plastenkami. Največji cilj za prihodnje obdobje pa je pritisniti na okoljsko ministrstvo, da se bo končno ukvarjalo z urejanjem koncesij za vodo, saj to področje ni ustrezno urejeno v smislu enakih pravil za vse uporabnike, pa tudi cen v smislu naše konkurenčnosti z drugimi državami in drugimi panogami."

Kakšno je aktualno poslovanje Radenske, predvsem na trgih Slovenije in Hrvaške?

"Radenska je najbolj zastopana v Sloveniji in na Hrvaškem, imamo pa še druge izvozne trge, kjer smo precej prisotni, v Avstriji, Italiji, s pijačo Radenska smo močni še na Kosovu, lepo nam raste trg BiH, nekaj prodaje je tudi v Srbiji in Severni Makedoniji. Dolgoletno smo prisotni v ZDA, Kanadi pa na Kitajskem in v Avstraliji, a tam je prodaja bolj butičnega značaja. V preteklih letih smo imeli velik fokus na programu HoReCa in jasno, da se nam je to ob epidemioloških omejitvah lani in letos precej poznalo v manjši prodaji v tem segmentu. V celoti smo v Sloveniji lani beležili za 11 odstotkov manj prodaje kot v predkoronskem letu 2019, četudi smo še prvo četrtletje startali odlično in smo mislili, da bo prodajno rekordna sezona. Na Hrvaškem, kjer imamo vodi Studena in Lipički studenac pa gazirani pijači Nara in Inka, je bil lanski upad prodaje še nekaj višji, saj so tam beležili večji padec turističnega obiska, obenem pa tam nismo tako močni kot v Sloveniji. Nekaj državne pomoči smo za čakanje na delo v prvem valu epidemije in za skrajšani delovni čas letos prejeli, a seveda to ne nadomesti padca prodaje v celoti.

V letošnjem prvem četrtletju se prodaja izboljšuje, predvsem zaradi večje prodaje v živilskih trgovinah, obenem smo bili že bolj pripravljeni na zniževanje stroškov in tudi na Hrvaškem nam letos gre dobro, saj smo izvedli veliko aktivnosti, še vedno pa smo na obeh trgih pod načrti, saj se delno zaprtje javnega življenja vendarle pozna. Verjamem, da bo naša letošnja prodaja boljša od lanske, ko nam je tudi EBITDA upadla za petino, saj je tihi cilj približati se letu 2019. V zadnjih treh letih pred epidemijo smo v Radenski poslovno lepo rasli, tako zaradi oglaševanja kot dopolnjenega asortimaja, tudi z Oraketo na primer, ki je sicer naš izdelek, čeprav ga ne proizvajamo sami, ampak podjetje Proan s Polzele. Ne nazadnje tudi sami proizvajamo Pepsi, ki ni naša blagovna znamka, in distribuiramo vodo Evian, tako da gredo tovrstna sodelovanja v obe smeri."

Koliko imate zaposlenih, kje se največ zaposluje?

"Ob mojem prihodu v Radensko smo imeli od 205 do 210 zaposlenih, trenutno zaposlujemo 261 ljudi, saj se je nekaj ljudi upokojilo in jih nismo nadomestili, medtem ko je bilo v zadnjem obdobju največ 270 zaposlenih. Nihanja v proizvodnji pokrivamo z agencijskimi delavci, verjamem pa, da bomo, ko se bo stanje z epidemijo izboljšalo, spet dodatno zaposlovali. Ne nazadnje so se gostinski lokali že pričeli odpirati, prav tako določeni nastanitveni objekti, kar bo ugodno vplivalo na našo prodajo. Nimamo pa trenutno v igri kakšnega povsem novega pijačnega izdelka, bolj preoblikovanje pakiranj in dopolnitve asortimaja s kakšnim novim okusom. Naslednji dve leti se bomo bolj osredotočili na stabilizacijo poslovanja."

Kakšen je položaj Radenske v skupini Kofola?

"Radenska po prihodkih in EBITDA predstavlja med 15 in 20 odstotki celotne skupine Kofola. Ob Sloveniji in Hrvaški je njihov fokus še vedno na Češkem in Slovaškem. Najvišjo rast med vsemi trgi je lani imela prav Češka, saj veliko prebivalcev ni počitnikovalo v tujini, s tem pa so zaužili več izdelkov Kofole, kakor če bi počitnice preživeli na tujem. Podobno je bilo na Slovaškem. Je pa Kofola, ki je v večinski lasti družine Samaras, lani prevzela na Češkem eno večje podjetje, namreč Karlovarsko Korunni, in še podjetje Ondrašovka, ki se ukvarja s polnjenjem vode, obe pa imata skoraj 95 odstotkov prodaje v trgovinah, kar je bilo za obdobje koronavirusa pozitivno. Tako ima zdaj skupina Kofola nad 2000 zaposlenih, okrog 300 milijonov evrov letnega prometa in 40 milijonov evrov letnega EBITDA. Ob industriji pijač je prisotna še v dveh segmentih - pri pripravi svežih napitkov ter solat in hitrih prigrizkov -, a ju je epidemija močno prizadela; resda so bili ti lokali večinoma odprti, a ker je bilo toliko drugih trgovin zaprtih, je bilo občutno manj prometa tudi pri njih. Češko podjetje Leros pa se ukvarja z zelišči in zeliščnimi čaji. Glede novih trgov in podjetij Kofola ni v prevzemnih postopkih, čeprav spremljamo, kaj se dogaja okrog nas, a v nekaj letih ne pričakujem kakšnega prevzema, saj bo cilj stabilizacija poslovanja po končani epidemiji, ko bosta verjetno potrebni vsaj dve leti, da se program HoReCa in turizem vrneta ne predkoronsko raven."

Je vloga Radenske v lokalnem okolju s sponzorstvi in drugimi pomočmi še opazna?

"Pomemben del naše strategije je, da sodelujemo z lokalnim okoljem. Tudi v obdobju epidemije smo donirali 50 tisoč evrov različnim prejemnikom, največ murskosoboški bolnišnici. Hkrati smo podarili 700 tisoč naših proizvodov različnim humanitarnim organizacijam in domovom starejših. Tudi drugače sodelujemo z različnimi društvi na športnem, kulturnem in drugih področjih, ki jim letno doniramo okrog 20 tisoč evrov. Sodelujemo z Občino Radenci, na državni ravni pa z nordijskimi reprezentancami, še posebno s smučarskimi skakalci. Seveda pa Radenska ni več v položaju, da bi vse gradila in prispevala v lokalnem okolju."