Ustava gor ali dol, ljudje pijejo oporečno vodo

Urban Červek Urban Červek
17.04.2021 05:00
V zadnjih letih so vsaj trije primeri nazorno pokazali, kako ogrožena je pitna voda v primeru nesreč in industrijskega onesnaženja.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dol pri Hrastovljah, 25. junija 2019 se je v predoru iztiril vlak cisterna, iz nekaterih cistern je iztekal kerozin.
Zdravko Primožič/fpa

1 - Izlitje kerozina na železniški progi na Krasu

V nedeljo, 25. junija 2019, se je pri železniški postaji Hrastovlje iztiril mednarodni tovorni vlak, ki je vozil od Kopra proti Divači. V nesreči, ki se je zgodila ob uvozu proge v železniški predor, se je iztirilo šest vagonov oziroma cistern, na eni pa se je zaradi drsenja po obodu predora prebil plašč rezervoarja. V predor je posledično izteklo kar 7611 litrov vnetljivega letalskega goriva kerozina. Izlitje je ogrozilo zajetja pitne vode za celotno območje primorsko-obalne regije v povodju reke Rižane.

Slovenske železnice so na kraju nesreče takoj izkopale 160 kubičnih metrov materiala, v katerem bi bil lahko kerozin. Sledila je sanacija proge, v okviru katere so med drugim uredili dodatno odvodnjavanje pod železniškim tirom in namestili dodatne zaščitne ponjave. Vse od nesreče v Rižanskem vodovodu izvajajo redno vzorčenje surove vode na prisotnost mineralih olj. Na srečo se podtalnica ni onesnažila, a nesreča je pokazala, kako ogrožen je edini vir pitne vode za slovensko Istro. Nesreča je tudi pospešila aktivnosti za iskanje dodatnega vodnega vira za Obalo, Istro in kraško zaledje.

Ena od možnih rešitev je gradnja nove akumulacije Padež/Suhorica v Brkinih, ki pa ji domačini močno nasprotujejo, minister za okolje Andrej Vizjak pa jo podpira. Nasprotniki opozarjajo, da je to megalomanski, drag in dolgotrajen projekt, ki bi poleg posega v naravo vplival na tudi na spremembo mikroklime ter tamkajšnjih ekosistemov. Vprašljivi bi bili ukinitev dotoka reke Reke ter kakovost vode, zbrane v zadrževalniku, saj se v takih zajetjih z leti namnožijo cianobakterije. Ogrožena bi lahko bila tudi status bližnjih Škocjanskih jam na seznamu svetovne dediščine Unesca ter status mokrišča v okviru Ramsarske konvencije, prebivalci Brkinov pa bi v svoj naravni prostor dobili zadrževalnik v velikosti Bohinjskega jezera.

2 - Onesnaženje pitne vode v Anhovem

Na območju Anhovega v občini Kanal ob Soči so zaradi okvare črpalke na glavnem črpališču za vodarno Močila, ki z vodo oskrbuje več kot 1100 ljudi, vodo črpali iz rezervnega črpališča. Zaradi napake pri delovanju industrijske čistilne naprave družbe Eternit pa je industrijska odpadna voda iz bazena za mehansko prečiščeno odpadno vodo odtekala v vodovodno omrežje, občanom pa je posledično iz pip tekla umazana, motna voda, ki ni bila primerna za pitje.

Andreja Kutin

Ne občina ne podjetje Salonit Ahhovo nista prevzela odgovornosti za dogodek, občani pa so še mesece po nesreči morali piti vodo, ki so jim jo s cisternami dostavljali gasilci - na vodovod so njihova gospodinjstva priklopili šele septembra. V civilni iniciativi Danes so prepričani, da sta vodstvi občine in Salonita Anhovo, ki ima vodarno posredno v lasti, za okvaro vedeli dlje časa, a nista niti ukrepali niti obvestili krajanov. Februarja letos je civilna iniciativa svoje ugotovitve o domnevnih nepravilnostih predala tudi tožilstvu. Županja občine Kanal ob Soči Tina Gerbec je očitke o prikrivanju zavrnila, prav tako vodstvo Salonita, ki namerava do konca leta vodarno Močila sanirati in predati v lastništvo občini.

3 - Pronicanje strupenih snovi izpod deponije tovarne Termit v Moravčah

V Moravčah je leta 2019 izbruhnila afera zaradi odlaganja nevarnih odpadkov v jamah nekdanjega peskokopa Drtija, zaradi česar so okoliška tla močno onesnažena, v izcednih vodah pa so visoke koncentracije težkih kovin in drugih strupenih snovi.

Osnovna dejavnost podjetja Termit je proizvodnja in predelava kremenovih peskov ter izdelava pomožnih livarskih sredstev za livarne in železarne. Ob tem podjetje sanira aktualne in v preteklosti nastale odkopne jame. V gradbeni material zmešajo pesek, ki jim ga vračajo livarne, ter odpadke, ki so po zagotovilih družbe inertni in nenevarni. Drugačno zgodbo pa pripovedujejo okoliški prebivalci. Župan občine Moravče Milan Balažic je leta 2019 opozoril, da v Moravško dolino s “tovornjaki smrti” dovažajo azbest, stekleno volno, plastiko, olja in težke kovine. Termit naj bi na območju Drtije zakopaval sode s fenolom. V Moravčah so končali pepel iz ljubljanske toplarne in ostanki po pranju italijanskih avtocest, po trditvah občine tudi odpadki po požaru v Kemisu. Krajani so sami dokumentirali številne primere dovažanja snovi s tovornjaki in odlaganja odpadkov v jame, ki so jih nato zasipali.

Moravče, sedež družbe Termit, ki ima rudarsko pravico za izkopavanje kremenčevega peska v Moravški dolini od leta 1961
Bor Slana/sta

Medtem ko so uradni inšpekcijski nadzori dolga leta kazali, da je v Termitu vse v skladu z dovoljenji, so analize, ki sta jih naročili moravška občina in Ljudska iniciativa Moravče, med drugim pokazale močno prisotnost toksinov v vodah blizu deponije in prisotnost kancerogenih snovi v vodi.

Na okoljskem ministrstvu so na podlagi zahtev občine izvedli podrobno analizo, nad katero je bdela Agencija RS za okolje (Arso) in ki naj bi dokončno pokazala pravo sliko. Rezultati so pokazali nastanek okoljske škode - onesnaženost tal, podzemnih in izcednih vod, med drugim visoko presežene vsebnosti nevarnih snovi, kot so težke kovine, kadmij, cink, arzenik in fenoli v zemlji.

Spor pa vse do danes ni razrešen, Arso je konec marca letos sklenil, da ustavi postopek proti podjetju Termit zaradi odgovornosti za sanacijo okoljske škode tlom, saj je ugotovil, da prostor deponije Drtija ne predstavlja tal, temveč rudniško območje. Tla na tem prostoru tako dobijo status tal šele z zaprtjem rudnika. V primeru Drtije gre sicer za odprti dnevni kop. “De facto torej imamo tla, de iure pa na tem območju to niso tla,” ugotavlja župan Moravč Milan Balažic, ki agencijo obtožuje pravniške akrobatike, medtem ko je okolje ne glede na definicije zelo onesnaženo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta